EU v živo

Evropska Unija | 23.02.2010, 19:00

V 27. oddaji EU v živo smo predstavili vse nove evropske komisarje, spregovorili o hudi železniški nesreči v Belgiji in predstavili predlog evropskih poslancev, ki ureja postopke za pridobitev preživnin iz tujine.

Po dobrih dveh mesecih od uveljavitve Lizbonske pogodbe je nova Evropska komisija le začela z delom. Evropski parlament je 9. februarja v Strasbourgu, po zamenjavi sporne bolgarske kandidatke za komisarko Rumjane Želeve, dal zeleno luč drugi ekipi Portugalca Joseja Manuela Barrosa. Med evroposlanci jih je komisijo podprlo 488, 137 jih je glasovalo proti, 72 pa se jih je vzdržalo. Že pred glasovanjem parlamenta so pristojni odbori po zaslišanjih dali pozitivno mnenje za vseh 26 komisarskih kandidatov.

Evropska komisija je ena od ustanov povezave, ki se je je zaradi administrativnih, izvršnih in zakonodajnih pristojnosti ter zakonodajne iniciative prijel vzdevek „motor unije“. Bdi nad izvrševanjem skupnih evropskih politik in je tudi varuhinja pogodb.

Novo komisarsko ekipo so podprle največje tri politične skupine v Evropskem parlamentu - Evropska ljudska stranka, socialisti in liberalci. Zeleni in Evropska levica/Zelena nordijska levica ter desničarska Evropa svobode in demokracije so glasovali proti, medtem ko so bili konservativci in reformisti vzdržani. Drugo Barrosovo ekipo so podprli tudi vsi evropski poslanci iz Slovenije. Po glasovanju so izrazili pričakovanje, da se bo nova komisija uspešno spopadala z izzivi, ki so pred Evropsko unijo.

Barroso je bil po glasovanju zadovoljen, ker je njegova ekipa dobila demokratično legitimnost in močno podporo vseh političnih usmeritev. „V Evropski uniji imamo demokratični Evropski parlament in to je demokracija; izvolili smo komisijo na podlagi vaših odločitev, odločitev poslancev, ki zastopate državljane unije, in to je demokracija. Verjamemo v demokratično legitimnost, ki ste nam jo poslanci zaupali in smo ponosni ter samozavestni, da bomo s polno odločenostjo delovali za dobro v demokracijo Evrope, ki je dejansko svetilnik svobode v svetu.“

Nova Evropska komisija bi morala položaj nastopiti že novembra lani, vendar je bil zaradi zamud z Lizbonsko pogodbo stari ekipi podaljšan mandat, ki je tako opravljala le tekoče posle. Pred glasovanjem je predsednik Barroso evropskim poslancem predstavil program svoje ekipe. Med prednostnimi nalogami je omenil izhod iz gospodarske in finančne krize, Evropo državljanov, vodilno vlogo unije v boju proti pomembnim spremembam, energetsko učinkovitost, rast in nova delovna mesta. Evropa po Barrosovih besedah potrebuje celovite reforme in tudi kratkoročne ukrepe, da bi lahko delovala v skladu s svojimi dolgoročnimi cilji in izšla iz krize ter ustvarjala svojo rast. To po besedah predsednika Evropske komisije lahko dosežemo le z močnimi ustanovami. Zato je Evropskemu parlamentu tudi ponudil poseben odnos, ki je opredeljen v sporazumu o sodelovanju med ustanovama.

Številni evropski poslanci so bili v razpravi pred glasovanjem o novi komisiji precej kritični do Barrosa in do dela Evropske komisije v zadnjem petletnem mandatu. V političnih skupinah socialistov, liberalcev in Zelenih so mu med drugim očitali pomanjkanje vizije za soočenje s ključnimi temami, kot so gospodarska kriza, podnebne spremembe in varnost delovnih mest. Več poslancev je poudarilo, da bi morala Unija postati pomembnejši igralec na globalnem parketu. Menili so tudi, da bo morala v nasprotju s staro ekipo nova delovati kot enoten kolegij.

Prva naloga, ki jo čaka, je po besedah evropskega komisarja iz Slovenije Janeza Potočnika t.i. Strategija 2020, ki bo uniji zagotavljala rast in delovna mesta.

Kdo so komisarji?

Evropsko komisijo vodi predsednik, pomagajo mu podpredsedniki. V novi ekipi je od 27-ih članov tretjina, torej devet žensk. 14 oziroma več kot polovica je starih znancev iz prejšnje sestave, ki ima z delom v komisiji že izkušnje, med njimi je tudi Potočnik. Nihče od dozdajšnjih komisarjev v novi Barrosovi ekipi ni obdržal resorja, za katerega je bil pristojen.

Na čelu Evropske komisije je torej že drugi mandat nekdanji portugalski premier Jose Manuel Barroso. Soglasno podporo evropskih voditeljev je prejel junija lani, nato pa ga je še septembra podprl Evropski parlament. Leta 1956 rojeni Barroso je politično kariero začel na skrajni levici, danes pa je član Evropske ljudske stranke. Leta 2004 je na čelo Evropske komisije po razhajanjih med evropskimi voditelji prišel kot kompromisni kandidat, lani pa je bil edini, ki se je potegoval za predsedniški položaj.

Prva podpredsednica komisije je postala Britanka Catherine Ashton, ki je tudi visoka zunanja predstavnica Evropske unije. Rojena je istega leta kot Barroso rojena, članica njegove prve ekipe pa je bila od leta 2008, ko je na položaju komisarja za trgovino nasledila Petra Mandelsona. Prej je bila je članica lordske zbornice in nekaj let sekretarka v britanskem ministrstvu za izobraževanje. Ob imenovanju na položaj zunanje predstavnice povezave je bilo slišati precej pomislekov, kako bo lahko oseba, ki jo slabo poznajo celo v domovini, obraz unije v tujini. Kritični do njenega pomanjkanja izkušenj so bili tudi poslanci Evropskega parlamenta.

Podpredsednica komisije bo tudi Viviane Reding, ki bo sicer pristojna za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo. Za Luksemburžanko bo to že tretji komisarski mandat. Zadnjih pet let se je ukvarjala z mediji in informacijsko družbo, znana pa je postala predvsem zaradi ukrepov, s katerimi je komisija dosegla znižanje cen mobilne telefonije v Uniji. Leta 1951 rojena Redingova je bila pred odhodom v politiko novinarka.

Španec Joaquin Almunia prav tako že ima izkušnje z delom v Evropski komisiji. V prejšnjem mandatu je bil komisar za denarne in gospodarske zadeve, prihodnjih pet let pa bo njegovo področje konkurenca. Prav tako bo eden od podpredsednikov druge Barrosove ekipe. Pred odhodom v Bruselj je bil dejaven v vrstah španskih socialistov in je bil leta 2000 tudi kandidat za španskega premiera. Almunia, ki Slovencem ostaja v spominu iz obdobja prevzemanja evra, je bil rojen leta 1947, diplomiral pa je iz prava in ekonomije.

Tudi Estonec Siim Kallas v Bruslju ni novinec. Zdaj komisar za promet in podpredsednik komisije je bil od leta 2004 pristojen za administrativne zadeve in boj proti goljufijam. Leta 1948 rojeni Kallas je bil med letoma 2002 in 2003 estonski premier, pred tem pa finančni minister in predsednik estonske centralne banke.

Podpredsednica komisije bo tudi Nizozemka Neelie Kroes, do zdaj komisarka za konkurenco, ki se bo prihodnjih pet let ukvarjala z digitalno družbo. Pred tem je bila poslanka v nizozemskem parlamentu in članica vlade ter članica upravnih odborov več podjetij. Doktorica ekonomskih znanosti je bila rojena leta 1941. Nad Kroesovo, ki se je v preteklem mandatu med drugim ukvarjala s postopkom proti računalniškemu gigantu Microsoftu, evropski poslanci na zaslišanju niso bili najbolj navdušeni.

Italijan Antonio Tajani je bil od leta 2008 v Evropski komisiji pristojen za promet, v spominu pa bo ostal po tem, da je sprožil postopek proti Sloveniji zaradi uvedbe avtocestnih vinjet. V novi ekipi je podpredsednik ter pristojen za industrijo in podjetništvo. Pred prihodom v komisijo je bil dejaven v Evropski ljudski stranki, bil je tudi poslanec Evropskega parlamenta in novinar. Rojen je bil leta 1953 in je pravnik.

Slovak Maroš Šefčovič je prav tako eden od podpredsednikov komisije, sicer pa komisar za medinstitucionalne odnose. Član Evropske komisije je postal oktobra lani, ko je na položaju komisarja za izobraževanje nasledil Jana Figla. Pred tem je bil slovaški veleposlanik pri Evropski uniji. Leta 1966 rojeni Slovak je študiral v Moskvi in v ZDA, pred imenovanjem pa je bilo na njegov račun slišati kritike zaradi preteklih izjav o Romih.

Novinec v komisiji je Madžar Lazslo Andor, ki ga je Barroso postavil na čelo resorja za zaposlovanje in socialne zadeve. Od leta 2005 je bil član odbora direktorjev Evropske banke za obnovo in razvoj, pred tem pa med drugim svetovalec madžarskega premiera. Tudi on je bil rojen leta 1966, sicer pa je ekonomist.

Francoz Michel Barnier se je v Evropsko komisijo vrnil po petih letih. Med letoma 1999 in 2004 je bil namreč pristojen za regionalno politiko, zdaj pa je komisar za notranji trg in storitve. Vmes je bil naprej francoski minister za zunanje zadeve in nato minister za kmetijstvo. Barnier je bil rojen leta 1951. Njegovo imenovanje na položaj, pod katerega spada tudi trg finančnih storitev, so s precej dvomov pospremili v londonskem Cityju.

Romun Dacian Ciolos, ki komisarski položaj zaseda prvič, je pristojen za kmetijstvo in razvoj podeželja. V letih 2007 in 2008 je bil romunski kmetijski minister, tudi prej je opravljal različne naloge na področju kmetijstva in regionalnega razvoja. Rojen je bil leta 1969.

Maltežan John Dalli bo v svojem prvem mandatu v Bruslju skrbel za zdravje in varstvo potrošnikov. Od marca 2007 je bil malteški minister za socialo, v preteklosti pa je opravljal naloge finančnega in gospodarskega ministra, za kratek čas je bil tudi malteški zunanji minister. Rodil se je leta 1948.

Novinka v Evropski komisiji je tudi Grkinja Maria Damanaki - pristojna je za pomorske zadeve in ribištvo. Je avtorica več strokovnih knjig, v študentskih časih pa je bila dejavna v vrstah upornikov proti takratni grški diktaturi in je s 25. leti postala najmlajša članica grškega parlamenta. Leta 1952 rojena Damanakijeva ima magisterij iz kemijskega inženirstva.

Belgijec Karel De Gucht se bo s položaja komisarja za razvoj in človekoljubno pomoč, ki ga je zasedal od julija lani, preselil na mesto komisarja za trgovino. Preden je postal član Evropske komisije, je pet let opravljal naloge belgijskega zunanjega ministra. Rojen je bil leta 1954 in je po izobrazbi pravnik.

Na čelu resorja za širitev bo v prihodnjem mandatu Čeh Štefan Füle, nekdanji češki minister za evropske zadeve in pred tem češki veleposlanik pri Natu. Rojen je bil leta 1962. V 80. letih prejšnjega stoletja se je izobraževal na moskovskem inštitutu za mednarodne odnose, med zaslišanjem v Evropskem parlamentu pa mu je nekaj poslancev zastavilo vprašanja glede njegove komunistične preteklosti.

Bolgarka Kristalina Georgieva je kandidatka za komisarko za mednarodno sodelovanje in človekoljubno pomoč postala šele, ko je po ostrih kritikah v Evropskem parlamentu od kandidature odstopila Rumjana Želeva. Leta 1953 rojena doktorica ekonomskih znanosti je večji del svoje poklicne kariere delala za Svetovno banko.

Novinec v Evropski komisiji je tudi Avstrijec Johannes Hahn, do zdaj avstrijski minister za znanost. Prihodnjih pet let bo pristojen za regionalno politiko. Rojen je bil leta 1957. Med drugim je bil član dunajske regionalne vlade in ima doktorat iz filozofije.

Danka Connie Hedegaard se bo ukvarjala z bojem proti podnebnim spremembam. Problematiko pozna, saj je bila do zdaj danska ministrica za podnebje in energijo, sodelovala je tudi na podnebni konferenci v Koebenhavnu. Še pred tem je bila ministrica za okolje in članica danskega parlamenta, kariero pa je začela kot novinarka. Rojena je bila leta 1960, diplomirala pa je iz literature in zgodovine.

Poljak Janusz Lewandowski, ki je bil od leta 2004 poslanec Evropskega parlamenta, zdaj vodi resor za proračun in finančno načrtovanje. Lewandowski je bil prej poslanec v poljskem parlamentu, v začetku 90. let pa poljski minister za privatizacijo. Rojen je bil leta 1951 in je doktor ekonomskih znanosti.

Na čelu resorja za notranje zadeve je po novem Švedinja Cecilia Malmström, nekdanja švedska ministrica za evropske zadeve in pred tem evropska poslanka, ki je sprožila odmevno, a neuspešno pobudo za en sedež Evropskega parlamenta. Rojena je bila leta 1968 in je doktorica političnih ved.

Nemec Günther Öttinger je na položaj komisarja za energetiko prišel z mesta predsednika vlade nemške zvezne dežele Baden-Württemberg, ki ga je zasedal od leta 2005. Na zaslišanju v Evropskem parlamentu je zatrdil, da kot komisar ne bo pristranski, braniti pa se je moral tudi zaradi očitkov o antisemitizmu. Leta 1953 rojeni pravnik je vpliven član nemških krščanskih demokratov.

Dosedanji komisar za energetiko, Latvijec Andris Peibalgs je v novi komisiji pristojen za razvoj. Pred tem je bil latvijski finančni in šolski minister ter član parlamenta in veleposlanik. Po izobrazbi je fizik, rojen pa je bil leta 1957.

Slovenec Janez Potočnik je resor za znanost in raziskave zamenjal za okoljski resor. Pred odhodom v Bruselj leta 2004 je bil minister za evropske zadeve in vodja slovenskih pogajalcev z Evropsko unijo, še prej pa direktor urada za makroekonomske analize in razvoj. Rojen je bil leta 1958 in je doktor ekonomskih znanosti.

Resor za znanost v novi komisiji prevzema Irka Maire Geoghegan-Quinn, dozdajšnja članica evropskega računskega sodišča, v prvi polovici 90. let pa irska ministrica za pravosodje ter za promet in turizem. Še prej je bila ministrica za evropske zadeve. Rojena je bila leta 1950, po izobrazbi pa je učiteljica.

Finec Olli Rehn se je s področja širitve, kjer se je dejavno vključil tudi v reševanje slovensko-hrvaškega spora o meji, preselil na področje gospodarskih in denarnih zadev. Pred prihodom v Bruselj je bil svetovalec finskega premiera, nekaj časa pa je celo vodil finsko nogometno zvezo. Leta 1962 rojeni Rehn ima doktorat iz filozofije na univerzi v Oxfordu. Evropski poslanci nad njegovo predstavitvijo niso bili navdušeni.

Novi komisar za davke, carinsko unijo, revizijski nadzor in boj proti goljufijam Algirdas Šemeta je bil od julija lani v Evropski komisiji pristojen za proračun. Na ta položaj je prišel z mesta litovskega finančnega ministra. Rojen je bil leta 1962 in je pridobil izobrazbo ekonomista-matematika.

Ciprčanka Andrula Vasiliu, ki v novi komisiji vodi resor za izobraževanje, kulturo in večjezičnost, je bila od februarja 2008 komisarka za zdravje. Več mandatov je bila članica ciprskega parlamenta, pa tudi prva dama Cipra v letih od 1988 do 1993. Rojena je bila leta 1953.