Petra Majdič: Bron je zame kot zlata kolajna z diamanti

Slovenija | 18.02.2010, 08:28

Petra Majdič, prva favoritinja sprinta v klasični tehniki, je na Zimskih olimpijskih igrah v Whistlerju uprizorila herojski podvig in se kljub hudi nesreči na ogrevanju na koncu skozi kvalifikacije, četrtfinale in polfinale prebila na oder za zmagovalke. "Zame je ta bron kot zlata kolajna z diamanti," je na uradni novinarski konferenci povedala slovenska šampionka.

Slovenska drama v Whistlerju se je začela na jutranjem ogrevanju, ko je Majdičeva na spustu v poledenelem levem ovinku zapeljala s proge, padla v globoko jamo in se huje poškodovala. "Proti koncu ogrevanja sem naletela na zelo leden ovinek, ki ni bil zavarovan, na tem gladkem ledu pa se nisem mogla zaustaviti, poleg tega tam ni bilo varnostne ograje, zato sem padla v globoko jamo. Po mojem je bilo vsaj kakšne tri metre, ko sem padala, sem videla majhen potoček in polno skal in nekako sem se obrnila, da nisem padla direktno na skalo. Sem pa zlomila eno smučko ter obe palici in se nikakor nisem mogla pobrati. Začela sem kričati in ko so me prišli potegniti iz jame, je bila moja prva misel, da je zame konec olimpijskih iger," je padec opisala Majdičeva.

Njen nastop na tekmi se je zdel nemogoč, a: "V istem trenutku je drugi del mene rekel, da ne smem odnehati in začela sem kričati: 'Hočem na start! Hočem na start!' Zavedala sem se, da so te olimpijske igre moja zadnja priložnost. Ko so me hoteli peljati na urgenco, sem kričala le, da hočem na start, saj nisem želela slišati, da je zame iger konec."

Kričala sem od bolečnin

Žirija ji je po spektakularnem padcu dovolila v kvalifikacijah nastopiti prav na repu nastopajočih in v nadaljevanje se je 30-letna slovenska šampionka prebila z 19. izidom. "Ves tek v kvalifikacijah od starta do cilja sem kričala od bolečin in mislim, da je bilo prvič v moji karieri, da so trenerji vseh držav navijali zame. Slišali so, kako je tek zame boleč," je še dejala Majdičeva, ki se je takoj po nastopu zgrudila v sneg in šele po nastopu odšla na zdravniški pregled.

Majdičeva je nato morala še trikrat na progo. Po suverenem nastopu v četrtfinalu, je polfinale pokazal, da jo je poškodba močno zdelala. Nesporna zmagovalka njene skupine je bila Poljakinja Justina Kowalczyk, drugo mesto, ki ga je zasedla Švedinja Anna Olsson, je bilo za Majdičevo nedosegljivo, prehitela jo je tudi Norvežanka Celin Brun Lie in kot srečna poraženka in zadnja se je po času zavihtela med najboljših šest.

V finalu je najuspešnejša slovenska smučarska tekačica vseh časov svetu pokazala, kaj je železna volja, in spisala zgodbo o uspehu, ki pooseblja olimpijski duh. Poznejši zmagovalki Norvežanki Marit Bjoergen, ki je nizu uspehov na vseh največjih tekmovanjih dodala še olimpijsko zlato, in največji tekmici v svetovnem pokalu Kowalczykovi, Majdičeva sicer ni zmogla slediti in ko je ušla tudi Olssonova, je kazalo, da je sanj o slovenski kolajni konec.

Dosegli smo vse

V boju za svoje sanje pa je Majdičeva iz sebe iztisnila vse atome moči, našla priključek, prehitela Švedinjo in po herojskem nastopu ciljno črto prečkala kot tretja, preden se je nemočno zgrudila. Njen trener Ivan Hudač je po izjemnem nastopu svoje varovanke razkril: "Prve besede, ki jih je Petra izrekla po nastopu, ko je ležala na tleh in se nam je zdelo, da je padla v nezavest, pa je bila najbrž samo tako in fizično in psihično povsem izčrpana, so bile: 'Dosegli smo vse!'"

Z železno voljo je Majdičeva premagala tudi urok nesrečnih velikih tekmovanj. "Že pred tekmo sem dejala, da na velikih tekmovanjih nikoli nimam športne sreče. In tudi danes je nisem imela. Vse je bilo, kot je treba, bila sem v življenjski formi in pripravljena za boj, nato pa ta nesreča. Sprva sem pomislila, da je zame konec, a ker sem k temu cilju stremela že 22 let, sem vztrajala," je dejala Majdičeva in nanizala svoj črni seznam: "Na igrah v Salt Lake Cityju 2002 sem bila zelo dobra na 30 klasično, a sploh nisem imela prave vrste smuči, tudi štiri leta pozneje v Torinu sem bila zelo močna in sem končala na šestem mestu, a so bile smuči povsem zanič, saj so ure na meritvi spusta pokazale, da sem imela tam šele 69. čas. Na 30 km prosto me je podrl nemški serviser, na svetovnem prvenstvu pa sem dobila trebušno gripo. Večina športnikov je zbolela po tekmi, sama pa sem imela to 'srečo' dan pred tekmo."

Za to sem garala 22 let

A vse te težave so pozabljene. Majdičeva je prišla do kolajne, ki jo je pred tem ves čas napovedovala. "Uvrstitev med deset imam že veliko, na teh olimpijskih igrah me zanima zgolj kolajna! Za to sem garala 22 let, bila sem v fantastični formi in velika favoritka za zmago. Zavedala sem se, da nove priložnosti ne bo, zato sem se kljub izjemnim bolečinam borila, grizla do zadnjega atoma moči. Predvsem za to je današnji bron zame kot zlata kolajna z diamanti," je še povedala slovenska šampionka.

"Neverjetno, res! Ona je tako in tako zame in za nas vse, verjetno pa tudi za vas, prava zmagovalka današnjega teka. Tudi tekmici, ki sta jo prehiteli, Marit Bjoergen in Justyna Kowalczyk, sta ji obe dejali, da je Petra danes naredila več kot zlato kolajno. Verjamem, da če bi bila danes brez težav, sploh ne bi imela konkurence," pa je o tekmi med drugim povedal Hudač.

Nastopili sta še dve slovenski tekmovalki, Katja Višnar in Vesna Fabjan. Potem ko sta bili uspešni v kvalifikacijah, sta sprint končali v četrtfinalu, obe brez resnih možnosti za polfinale. Na koncu je bila Višnarjeva 16., Fabjanova pa 23.