Cleveland, Svetoviška vasica
Postni čas v Clevelandu
Matjaž Merljak
Slovenski kulturni praznik, pust, zadnja slovenska maša v cerkvi svete Katarine v Euclidu, postni čas, postna večerja, križev pot - to je nekaj poudarkov iz poročila Toneta Ovsenika iz Clevelanda.
Slovenski jezik je pač tisto kar nas združuje, bodisi doma na rodni zemlji ali po svetu. Vsako leto se posebno spominjamo našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna z dnevom in mesecem kulture. Mi rojaki v Clevelandu prav tako že nekaj let pripravimo poseben program v čast velikemu Slovencu. Letos je to organiziral naš Generalni konzul Republike Slovenije. Ni pa to potekalo v neki veliki dvorani. Intimno branje poezij Prešerna in drugih velikih pesnikov je bilo v takozvani sončni sobi svetoviške vasice, St. Vitus Village. Po uvodnem pozdravu in nagovoru konzula, Jureta Žmavca, so brali poezije stanovalci te vasice, otroci obeh slovenskih sobotnih šol, Svetega Vida in Marije Vnebovzete, odrasli oddelek svetoviške slovenske šole kakor tudi iz lektorata slovenščine na Lakeland Community Collegu in Clevelandski državni univerzi, ki jih vodi profesor Luka Zibelnik iz Ljubljane. Obisk je bil tolikšen, da je bila soba vse premajhna. Po programu samem sem vprašal organizatorja, Jureta Žmavca zakaj se je odločil za ta prostor.
Preteklo sredo, pepelnično sredo, smo pa stopili v dolgi postni čas. Kakor je slovenska navada, smo se v pričakovanju postnih dni razigrali in plesali. Namreč v soboto je v dvorani Marije Vnebovzete zazvenela lepa, domača glasba fantov, ki so zvabili maškare v dvorano na veseli maškeradni ples. Gostje so dvorano lepo napolnili in bili deležni okusne večerje in pa seveda pustnih krofov. Maškare so pa naredile res pravo pustno vzdušje. Nadvse lepo je bilo videti kar nekaj mladih ki so se namaskirali in z odraslimi vred širili pustno veselje.
Na sam pustni torek je spet zaživela ta dvorana z pustno večerjo, ki jo vsako leto pripravi odbor Slovenskega kulturnega vrta. Koline so servirali v dvorani polni gostov in se mnogo je to večerjo vzelo na svoj dom, ker pač dvorana je bila premajhna za vse odjemalce. Naj omenim še to, da sta obe naši župniji, bolj točno članice Oltarnih društev, Svetega Vida in Marije Vnebovzete tudi prodajale domače, slovenske krofe na pustno soboto.
Ni pa vse samo veselo in blagostajno. Pred tednom dni je daroval clevelandski škof Lennon zadnjo sveto daritev v cerkvi Svete Kristine v predmestju Euclid. Po njegovi odločbi je ta cerkev, ki je dolga desetletja in več služila rojakom kot drugi dom, zaprla svoja vrata in se združila z župnijo Svetega Križa, ki pa bo odslej znana kot cerkev Svete Marije Jezera. Tako smo Slovenci, čeprav v zadnjih letih je število rojakov upadalo v tej župniji in je postajala vse bolj angleška, izgubili še eno faro, ki so jo zgradili Slovenci.
V nedeljo, 14. februarja se je začela Katoliška dobrodelna akcija, ki jo vodi škofija. Skupni cilj škofije je letos 10 milijonov 500 tisoč dolarjev. Vsaka župnija ima prisostvovati svoj delež k uspehu te akcije. Cilj Svetega Vida je 28 tisoč 400 dolarjev in Marije Vnebovzete pa 18 tisoč. Znesek te akcije gre direktno v pomoč potrebnim v škofiji v teh finančnih težavah, ki se najdejo družine.
Vse petke v postu župnija Marije Venobvzete, oziroma prostovoljci pripravijo postno, ribjo večerjo v svoji dvorani, ki pa vedno doživi lep odziv, ne samo od župljanov, namreč tudi drugih ljudi, ki radi pridejo po izredno okusno večerjo po ugodni ceni.
V postu se tudi bere sveti križev pot v naših cerkvah in to seveda trikrat tedensko in v obeh jezikih, slovenskem in angleškem na obnovo in pripravo na velikonočni praznik. V kapelici svetoviške vasice poteka tudi češčenje pred Najsvetejšim vse petke v postu. Župnik daruje sveto mašo ob pol devetih in potem češčenje do treh opoldne ob zaključku z sveto mašo.
