Pezdir: Edina rešitev bi bila znižati davke na kapital in delo
Slovenija
„Mogoče so nekateri ukrepi takšni, ki jih sploh ne bi bilo potrebno izvajati - takšen primer so garancijske sheme, so pa nekateri ukrepi, ki bi jih morali imeti takoj. Predvsem gre tukaj za večjo fleksibilnost dela in za davčne razbremenitve, potreben pa bi bil tudi bolj oster odnos do javne uprave oziroma do izplačevanja plač v javnem sektorju,“ je o predlagani izhodni strategiji s strani vlade v Pogovoru o dejal ekonomist Rado Pezdir.
Predavatelj na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije, meni da predlagana izhodna strategija ni idealna, je pa bistveno boljša od tega, kar smo imeli prej češ, da „ni več te fantazme, da moramo povečevat davke, ampak se je celo pojavilo, da moramo varčevati.“
Glede povečevanja proračunskega primanjkljaja pa je dejal, da če že „moramo povečati primanjkljaje, jih povečajmo preko znižanja davkov. To omogoči zaposlovanje, omogoči investicijsko aktivnost. Mislim, da bi to bilo tisto, kar bi morali s prvim dnem krize narediti.“ Pezdir je povedal, da smo že pred krizo imeli zadušeno gospodarstvo, ko pa je ta tudi prišla „je postalo samo jasno, da iz tega ne moremo normalno izplavati.“ „Edina rešitev bi bila znižati davke na kapital in delo, povečati davčne olajšave v kakršnekoli investicije in preurediti sistem zdravstvenega in pokojninskega financiranja,“ je bil jasen Pezdir, ki ocenjuje da smo v „situaciji, ko gospodarstvo postaja neaktivno, brezposelnih je vse več, davka se ne more plačevati, ker gospodarske aktivnosti ni, primanjkljaji pa vztrajajo.“
Ta zakon naj skupaj z ministrom odide iz ministrstva
V drugem delu oddaje smo govorili o Zakonu o zdravstveni dejavnosti. Po besedah podpredsednice Zdravniške zbornice Slovenije Sabine Markoli naj bi bila zadnja verzija omenjenega zakona že 33. po vrsti, zbornica pa o njej še ni bila seznanjena. „Na žalost uradna zdravniška zbornica zadnje verzija zakona o Zdravstveni dejavnosti ni dobila, to je način, ki si ga pri sprejemanju zakonodaje ne želimo. Menimo, da smo neposredni izvajalci, smo stroka, ki se spozna, ne samo na strokovno delo ampak tudi na organizacijo zdravstvena sistema in mislim, da bi lahko bili pomemben faktor že pri sami pripravi zakonodaje,“ je prepričana Markolijeva. Z njo se ne strinja ekonomist Pezdir, ki se sprašuje „kam bi pa prišli, če bi v tej državi interesne skupine pisale zakon. Zato imamo vendarle demokratično izvoljene institucije in strokovna telesa.“ Kljub temu pa poudarja, da zakon takšen, kot je, ne prinaša ničesar novega. "Ne redefinira največjih težav, ki obstajajo, če pa jih že, kot v primeru Zdravstvene zbornice, pa so to neke povsem benigne odločitve. Ta zakon naj skupaj z ministrom odide iz ministrstva.“
