Je slovenska kultura res na psu?
Naš pogled | 09.02.2010, 14:50
Iz leta v leto na kulturni praznik obujamo Prešerna, na takšen in drugačen načina, na bolj ali manj posrečen. Si predstavljate, da bi Prešeren res stopil v naš čas? Koliko snovi bi imel za svoje zbadljive sonete? Kako bi se znašel v času, ki ga živimo? Mislim, da bi bil aktiven bloger, a njegova kritičnost bi marsikoga preveč motila. Bi bil dober odvetnik?
Hmm... Njegova pesniška duša je bila preveč iskrena in ta čas bi mu prav tako prinašal bolečino.
V teh dneh so v medijih odmevale tudi manj prešerne in kulturne teme. Pasje so bile v ospredju. Imata kultura in psi kakšno povezavo? Mogoče pa. Nekateri kulturniki so ob prazniku izrazili tudi protest in nezadovoljstvo s stanjem in zato se upravičeno vprašamo, ali je tudi kultura na psu?
Kultura govora je zagotovo na psu. Pretiravam? Prebirajte različne forume, zapise pod članki, ki nazorno kažejo stanje duha. Včasih, če sem res pri pravi volji, se tega lotim. Ampak moram biti res v odlični formi, ker pisanje nekaterih posameznikov, ki se seveda skrijejo pod skrivna imena, podre vse meje dobrega okusa.
Moti me tudi način, ko na nizkoten način pišejo o politikih, ljudeh, ki delujejo v javnosti. Tistih, res podtalnih ne maram. Zagotovo pa je na mestu konstruktivna kritika, saj si jo vlada ob po nekaterih ocenah 120.000 brezposelnih, ob odstavljanju ministrov, ob razvrednotenju laži, družine … zasluži.
Družina je danes razvrednotena z več vidikov. V naši državi se pač splača živeti na koruzi. Medtem ko bomo eni plačevali davke, bodo nekateri, ki so spretno prijavljeni na različnih naslovih, želi nagrado za svoje lažno ločeno življenje. In medtem ko na davčni in še kje drugje vedo za vsak evro, ki ga dobimo, se ob teh velikih transakcijah sprenevedajo. Ja, ni kaj, splača se biti neporočen. Na drugi strani pa so res mame ali pa očetje samohranilci, ki dobijo toliko kot tisti, ki lažejo. Bolj kot to, da nekateri plačujemo, me boli dejstvo, da ne dobijo tisti, ki bi pomoč potrebovali. Ampak laž je pač legalno sredstvo v naši državi, izplačuje se celo v evrih.
K temu pa spodbuja tudi sam politični vrh – s svojimi dejanji seveda. Riba smrdi pri glavi. Zato bodo razprave o družinskem zakoniku, reševanju meje s Hrvaško in izbrisanih najbrž pestre in polne sovražnega govora. Jah, tega je vsepovsod dovolj – to kaže, kako lahko se vsaka lepa stvar zlorabi – z besedami lahko božamo ali ranimo.
Žaljivke so postale sprejemljive tudi zato, ker jih naši poslanci s pridom uporabljajo. Medtem ko v določenih oddajah s piskom prekrijejo kletvice, neposredni prenosi iz parlamenta ostajajo necenzurirani. Iz vsega povedanega, lahko sklepamo, da je tudi kultura odnosov na psu. Naš parlament v tem res ni zgleden. In tisti, ki ne poznajo zakulisja, se nemara še prepirajo zaradi političnih prepričanj, ki jih politiki izražajo pred kamero. Ko lučke ugasnejo, je namreč drugače. To smo lahko slišali tudi v enem od Pogovorov o, ko je poslanka Eva Irgl, povedala, da se mnogi koalicijski poslanci ne strinjajo z odločitvijo predsednika, da odlikuje nekdanjega šefa UDBE.
Pa naj še kdo reče, da pri nas ni narobe svet? Odlikovanja predsednika in imenovanja različnih revij izgubljajo vso vrednost. Žal tudi tistim, ki so odlikovanja prejeli v preteklosti. Grozno je namreč to, da je isto odlikovanje kot nekdanji vodja UDBE prejel naš misijonar Pedro Opeka, ki deluje med smetiščarji na Madagaskarju. Ni kaj, morala je na psu.
Tudi vladna politika se zdi, da je na psu. Odbor DZ za okolje in prostor je namreč predstavitev Roka Žarnića kot kandidata za mesto ministra za okolje ocenil kot ustrezno. Podporo so kandidatu napovedale vse poslanske skupine, razen SNS, ki je ponovno izpostavila, da kandidat z dvojnim državljanstvom ni primeren za to mesto.
Nič nimam proti ljudem, ki imajo dvojno državljanstvo – da ne bom razglašena za nestrpno. Toda tisti, ki nam vladajo, pa naj se vendarle odločijo.
Scenarij je znan – parlament bo ministra potrdil. V vladi bo minister z dvojnim državljanstvom in premier bo mogoče letos bolj srečen, kot si je zaželel ob novem letu. Hrvaška kolegice mu utegne prav zaradi dobre izbire okoljskega ministra nameniti še kakšen lep nasmeh. Njun odnos bo torej prešeren, država pa na psu.
