Rustja: Verski tisk pomaga utrjevati vero
Oddaje | 23.01.2010, 19:00
„Spoznavam, kako pošastno je trpljenje brez ljubezni,“ je v oddaji Naš gost dejal mag. Božo Božo, ki si za obiske pri ljudeh vzame čas, saj jim to veliko pomeni. „In prav takšni pogovori dajejo verskemu tisku pomembno vlogo - tam najdejo mesto tudi bolni in trpeči, strani niso namenjene le mladim in lepim,“ je dejal mag. Rustja.
Ob tokratnem sobotnem gostu se vam bo zdelo, da ga poznate, saj ste vendarle prebrali že toliko njegovih pogovorov, zgodb, komentarjev ... Naš gost posluša in zapisuje zgodbe. Žalostne, vesele, lastne, tuje. Kakšna je njegova življenjska zgodba? Kaj ga je zaznamovalo v otroštvu, mladosti, na poti duhovništva in uredništva? O vsem tem smo se pogovarjali z duhovnikom, predavateljem, novinarjem in urednikom mag. Božom Rustjo, ki pravi: »Vse kar delam, delam kot duhovnik, z osnovnim namenom, da sem v službi oznanjevanja evangelija.«
Kakšna je torej njegova zgodba? Začnimo v otroštvu, ki se ga mag. Božo Rustja takole spominja: „V moji družini je bilo veliko ljubezni, bili smo trije otroci. Zakonca, ki skrbita za skladen zakon, lahko naredita čudovito vzdušje za življenje družine in to sta moja starša storila.“
Mama je še živa, oče je 20 let pokojen. Delal je na železnici, veliko je bil odsoten, zato je morala večino vzgoje opraviti mama, ki je bila ljubeča in dosledna. „Bil sem navihan otrok, kar bi najbolje potrdila mama. A tudi to mi prav pride, saj danes mnogim obupanim staršem iz prve roke povem, naj ne obupajo nad svojimi otroki.“ Vez z domom in mamo je še danes močna, pomembno je, da imaš vedno zatočišče, kamor se lahko zatečeš v težjih trenutkih življenja.
Če te Bog pokliče, si njegov
Kot otrok mag. Božu Rustja ni razmišljal o duhovnem poklicu - uvrščal ga je med najbolj dolgočasne - tudi pri 15 letih ne, odločitev je rasla resnično spontano. „Velik pomen je imela družina, saj je bila vera tako samoumevna kot hrana. Iti k maši – o tem se sploh ni razpravljalo, mama je bila gluha za moje proteste. Ob mladih, ki so se zbirali ob Vinku Kobalu, pa sem videl, kako resnično uživajo v veri. V nekem trenutku sem vprašal Boga, kaj naj naredim, seveda niti pomislil nisem, da bi me poklical v duhovniški poklic,“ razlaga mag. Božo Rustja in poudarja: „Mislim, da nikjer drugje ne bi bil tako srečen. To ne pomeni, da nimam nikoli težav. Toda noben človek ni srečen, če ne počne tistega, kar želi. Zelo napačno ravnajo starši, ki skušajo v otrocih zatreti duhovni poklic – srečal sem ljudi, ki so ta klic v sebi skušali preglasiti, toda niso bili srečni v drugem stanu, saj če te Bog pokliče, si njegov. Lahko bežiš kot prerok Jona, a te vedno najde.“
Lani je mag. Božo Rustja obhajal 20 let duhovništva, a ob posvetitvi je radost preglasil strah, sta mu je zdravnica januarja istega leta ob zelo slabih izvidih in takrat še nepoznani boreliozi napovedala le nekaj let življenja, ki bodo prežeta z zelo slabim zdravjem in velikim trpljenjem. „Sošolci so se veselili novih maš in izbirali gesla, sam sem bil ob tem v zadregi. Kakšno geslo, ki naj bi izražalo nek načrt, naj izberem za tistih nekaj let? Potem sem si izbral misel iz pisma Rimljanom: Njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, Rim 8,28.,“ se spominja mag. Božo Rustja. Po posvetitvi so odkrili, da ima boreliozo in v enem letu se je zdravje izboljšalo. A Mag. Rustja je hvaležen za to izkušnjo, saj pravi, da se zaveda, da mu je 20 let podarjenih in tudi zato skuša vsak dan čim bolj izkoristiti.
Pri svojem delu katoliškega novinarja mag. Božo Rustja vstopa v območje velikega trpljenja in bolezni. Ko srečuje trpeče ljudi, bolne in tiste, ki zanje skrbijo, spoznava, kako hudo je, če bolni ljudje ostanejo sami. „Spoznavam, kako pošastno je trpljenje brez ljubezni,“ pravi mag. Božo, ki si za obiske pri ljudeh vzame čas, saj jim to veliko pomeni. In prav takšni pogovori dajejo verskemu tisku pomembno vlogo - tam najdejo mesto tudi bolni in trpeči, strani niso namenjene le mladim in lepim.
Ker je januar mesec verskega tiska, je beseda tekla tudi o njem. Zakaj je tako pomemben za kristjana? Zato, ker nam pomaga utrjevati vero in biti pokončen kristjan tudi v tej družbi, ki v Cerkvi išče le napake. In kako naj se nanje odzovemo kristjani, katoliški mediji? Mag. Božo Rustja pravi: „Včasih je težko razumeti, da je cerkev polna ljudi z napakami. Toda tudi na to je treba gledati v luči vere. Bog se je tako ponižal, da deluje po nas, ki imamo napake. To je zame velika skrivnost. Bog bi si lahko izbral različne načine, toda izbral si je človeka. Seveda napak ne smemo pometati pred preprogo, tudi del našega oznanjevanja se ukvarja z napakami. Tudi pri pridigah, oznanilih govorimo o napakah. Z napakami se je treba soočiti in jih primerno reševati.“
Moč katoliških medijev
In kakšna je moč katoliških medijev v Sloveniji, ki je posebna v tem, da je najbolj bran mesečnik prav verski mesečnik Ognjišče? Mag. Božo Rustja pravi, da bi se morali še bolj povezovati, saj vsak medij nagovarja drugače in različne dele naše osebnosti. Radio o nekem dogodku poroča takoj, časopis novico razširi, neka založba lahko vse podpre s knjigami. Tak primer je Slovenski evharistični kongres, na katerega se pripravljamo. „Moč katoliških medijev – vsakdo se trudi na svojem področju, povezovanje pa je dobra stvar, tudi nujna v današnji družbi. Vsi se povezujejo, mi se pa včasih res ne znamo. V medijih pa je to odločilnega pomena. Treba je ljudem isti problem pokazati z različnih vidikov. Radio o dogodku lahko takoj poroča, časopis dogajanje razširi, neka založba o tem natisne knjige. Tak primer je Slovenski evharistični kongres, na katerega se pripravljamo. Različni mediji nagovorijo različne dele naše osebnosti, zato je pomembno, da se ena in ista vsebina pojavlja povsod.“
Pogovor z mag. Božom Rustjo je bil iskren in iskriv, zato vas vabim, da mu prisluhnete. V njem boste slišali tudi, kako so nastajale Zgodbe za dušo, ki so med ljudmi odlično sprejete, kako pomembno je ljudem pripovedovati zgodbe, saj te najbolj nagovarjajo – tudi Jezus je govoril v prilikah in spoznali boste zanimivega sogovornika, hvaležnega za sleherni dan in polnega optimizma ter načrtov.
