V EU v živo tudi o zaslišanjih komisarjev
Evropska Unija | 26.01.2010, 18:40
Pristojni odbori Evropskega parlamenta so v preteklih dveh tednih zaslišali 26 kandidatov za evropske komisarje. Evropski poslanci so pozitivno ocenili 25 članov nove ekipe Joseja Manuela Barrosa, med njimi slovenskega kandidata Janeza Potočnika. Temna lisa je bil le umik bolgarske kandidatke Rumjane Želeve.
Potem ko je Bolgarka Želeva umaknila svojo kandidaturo za evropsko komisarko, je postalo jasno, da nova ekipa Barrosovih komisarjev ne bo znana konec januarja. Evropski poslanci so Želevi na zaslišanju očitali, da je pri prijavi svojih poslovnih interesov in dejavnosti lagala. Več poslancev je tudi menilo, da ni primerna za položaj evropske komisarke za človekoljubno pomoč in krizno odzivanje. Najostrejše kritike o Želevi so prišle iz vrst politične skupine socialistov in demokratov. Vodja Evropske ljudske stranke Joseph Daul je prepričan, da se je Želeva za umik odločila, ker ni več prenesla pritiska. “Prepričan sem, da bi bolgarska kandidatka postala dobra komisarka, ampak je postala žrtev političnih prepirov.”
Bolgarija je za položaj evropske komisarke za človekoljubno pomoč in krizno odzivanje zdaj predlagala Kristalino Georgievo, ki jo mora Evropski parlament še zaslišati. To naj bi se zgodilo 3. februarja.
Tarča hudih kritik, predvsem socialistov, je bila tudi Nizozemka Neelie Kroes, ki je morala prestati še mini zaslišanje za zaprtimi vrati, kar sicer ni običajna praksa. Socialisti naj bi bili nezadovoljni tudi s kandidatom za komisarja za denarne in gospodarske zadeve, Fincem Ollijem Rehnom, ter Litovcem Algirdasom Šemeto, kandidatom za komisarja za davke in boj proti prevaram. V Evropski ljudski stranki so medtem izpostavili nezadovoljstvo s kandidatom za evropskega komisarja za medinstitucionalne odnose in upravo Marošem Šefčovičem zaradi njegove izjave o Romih pred petimi leti ter z visoko zunanjo predstavnico Evropske unije in prvo podpredsednico Evropske komisije Catherine Ashton. S slednjo pa so bili zadovoljni v politični skupini socialistov in demokratov. Njihov vodja Martin Schulz je za televizijo Evropskega parlamenta povedal ...
“Na primer Cathy Ashton ali Joaquin Almunia, tudi Michel Barnier se je zelo dobro odrezal. optimističen sem pri notranjem trgu in morebitnih spremembah v tej komisiji.”
Evropski poslanci so zaslišali tudi slovenskega kandidata za komisarja za okolje Potočnika. Ta je bil do zdaj evropski komisar za znanost in raziskave. Potočnikova prva prednostna naloga, bo zagotoviti, da bo projekt Evropska unija 2020 o rasti in delovnih mestih zgrajen na močnih temeljih trajnosti in učinkovitem ravnanju z viri. Kot je dodal, ni prvi, ki opozarja na ogromno priložnost, ki jo predstavlja zelena rast in zelena delovna mesta. “Z vlaganjem v okolje postavimo delovna mesta na prvo mesto.”
Kot svojo drugo prednostno nalogo je Potočnik poudaril pomen biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb, ki sta neločljivo povezani.
Evropski poslanci naj bi o novi komisarki ekipi glasovali 9. februarja na zasedanju v Strasbourgu. Šele po potrditvi bo ta le lahko začela delati. Skupaj bodo poslanci Evropskega parlamenta za zaslišanja porabili približno 100 ur. Tisoče uradnikov dela dela brez postanka, da bi to enkratno nalogo pripeljali do konca.
Pomoč EU Haitiju
Evropska unija je Haitiju za humanitarno pomoč in popotresno obnovo zagotovila 130 milijonov evrov. Pozneje bo zagotovila še dodatna sredstva.
Haiti je 12. januarja prizadel rušilni potres z močjo 7. stopnje po Richterjevi lestvici. Evropska unija je zagotovila 3 milijone evrov takojšnje humanitarne pomoči. Dodatno je zagotovila še 27 milijonov in 100 milijonov evrov za takojšnjo popotresno obnovo. Polovica teh sredstev je zagotovljena na novo, polovico pa bodo preusmerili iz sredstev, ki so že namenjena Haitiju.
Za dolgoročno obnovo so namenili približno 200 milijonov. Ta številka se lahko še poveča, če bodo ocene pokazale, da je potrebno več denarja. Ta sredstva dopolnjujejo 92 milijonov evrov, ki so jih že zagotovile posamezne države EU.
O tem, koliko sredstev bo šlo za obnovo Haitija, so sklenili na izrednem sestanku v Bruslju, na katerem so govorili tudi o predlogu, da na Haiti pošljejo evropske vojake. Sklepa o tem še niso sprejeli. V naslednjih tednih bo verjetno sklicana mednarodna konferenca o podpori Haitiju. Na konferenci bodo govorili o tem, kako Haitiju čim bolj praktično pomagati, je dejala visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve Catherine Ashton English.
Države EU so hitro aktivirale skupni mehanizem civilne zaščite, Komisija pa je koordinirala pomoč iz posameznih držav. Reševalne ekipe iz EU so že prispele na Haiti in že opravljajo svoje delo. Prispeli so tudi nujno potrebna oprema za prečiščevanje vode, poljske bolnišnice in šotori.
Zaradi hitre ocene škode, ki jo je opravil Skupni raziskovalni center Evropske komisije, je bilo mogoče učinkovito načrtovati ukrepe pomoči. Podobna ocena bo opravljena tudi za popotresno obnovo.
Evropski komisar za razvoj in humanitarno pomoč Karel De Gucht Englishfrançais je ta teden obiskal Port-au-Prince in neposredno ocenil stanje po potresu. S predstavniki haitijskih oblasti, ZN in glavnimi predstavniki humanitarnih organizacij se je pogovarjal o koordinaciji skupne pomoči.
Žrtev potresa je po prvih ocenah 112.000. Približno 250 000 ljudi nujno potrebuje pomoč, potres pa je prizadel 3 milijone ljudi.
Spodbujati je treba k prostovoljstvu
Evropejce je treba spodbujati k prostovoljnemu delu, ki koristi tako prostovoljcu kot tudi celotni družbi, navajajo poslanci v resoluciji, ki so jo sprejeli 26. novembra. Obstaja več oblik prostovoljnega dela, ki pa ne sme nikakor biti nadomestilo za plačano delo, uporablja pa se lahko kot boj proti socialni izključenosti, menijo poslanci.
Leto 2011 je bilo izbrano kot evropsko leto prostovoljstva. Prostovoljne dejavnosti so bogata neformalna izobraževalna izkušnja, ki omogoča razvoj strokovnega znanja ter socialnih spretnosti in kompetenc ter prispeva k solidarnosti, navaja resolucija. Lahko pa se uporabljajo tudi za doseganje višje stopnje zaposlenosti in boj proti socialni izključenosti.
Evropski poslanci so pozvali, da naj se za spodbujanje prostovoljnega dela nameni deset milijonov evrov. Italijan Mario Mauro (EPP), predsednik neprofitne organizacije, nam je povedal, da je prostovoljno delo ključna sestavina demokracije. V nedemokratičnih državah slednjemu strogo nasprotujejo ali pa je pogosto prepovedano, je še dejal.
"Prostovoljno delo je pomembno, kajti s tem se pokaže človeška sposobnost do obdarovanja. Pokaže se, da je sočlovek pomembnejši od naših interesov," je dejal Mauro in EU pozval, naj bo na tem področju aktivnejša. Resolucija tudi navaja, da prostovoljne dejavnosti ne nadomeščajo poklicnih, plačanih zaposlitvenih priložnosti, temveč dodajajo vrednost družbi zaradi svojih socialnih in kulturnih ciljev.
Oddajo smo pripravili s pomočjo gradiv, ki so nam jih posredovali pisarna Evropskega parlamenta, Evropske komisije in spletnih strani Evropskega parlamenta.
