Tischlerjeva nagrada 2010, Bernarda Fink
Tischlerjevo nagrado 2010 prejela Bernarda Fink
Matjaž Merljak
Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta 28. januarja 2010 v Celovcu podelila 31. Tischlerjevo nagrado. Prejela jo je svetovno znana pevka, mezzosopranistka Bernarda Fink.
Nagrada je poimenovana po ustanovitelju Narodnega sveta in prvem ravnatelju Slovenske gimnazije dr. Jošku Tischlerju, Bernarda Fink, sicer rojena v Argentini, ampak od leta 1988 poročena s koroškim Slovencem Vanetinom Inzkom, ki je zdaj visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH, je nagrado prejela "za njeno izjemno umetniško silo, s katero osrečuje ob neštetih pevskih nastopih po vsem svetu ljubitelje glasbe in je kljub svetovnemu slovesu ostala skromna in glasbeno tesno povezana s svojo novo domovino Koroško." Slavnostni nagovor je imel predsednik KKZ Janko Zerzer.
Med drugim je dejal: Kako vzorno združuje Bernarda svojo zahtevno vlogo kot žena in mati na eni in naporno vlogo kot svetovna umetnica na drugi strani, zasluži naše brezmejno občudovanje. Verjetno je to samo mogoče, ker je tako izravnana osebnost, ki ne naseda duhu časa in se ne trudi za vsako ceno za svojo kariero. Vsemu navkljub, pravi, mora imeti človek košček zemlje s hišo, kamor se vrača domov. To pomeni biti srečen v krogu svoje družine. Sveče so postale njen novi ljubljeni kraj, Preglejeva hiša po poroki z Zdravkom njen novi dom, Simon in Valentina njena ljubljena otroka, vsi skupaj pa srečna in trdna družina. Svoje neštete nastope tako razporedi, da čim manj motijo družinsko življenje, da ne sklepa nobenih pogodb za čas božiča, velike noči ter drugih predvidenih družinskih praznikov. Dom, družina, domači prazniki – prvo obhajilo, začetek šole in podobno imajo absolutno prednost pred vsakim nastopom. In pri angažmajih je zelo izbirčna. Sprejema samo tisto, kar ji najbolj ustreza ali je najbolj mikavno. Predvsem pa jo nosi njena globoka vernost. »Narodnost, glasba in krščanstvo so pri meni močno povezani,« je povedala svojčas v pogovoru z Družino. »Enega brez drugega ni. Na isti ravni so, vera pa je le prva. Moja predanost glasbi je v bistvu religiozna. V sebi nosim globlje vzroke za to, da pojem in da pojem z veseljem«. Bog »mi je nekaj dal, nekaj položil vame in moram to razviti. Božji darovi niso le moji, z njimi moram dobro gospodariti, jih pomnožiti in z njimi služiti Bogu in človeku.« Petje je zanjo vedno oblika molitve, z njo tudi začne vsak nastop, naj bo koncert s sakralno ali posvetno vsebino. Ko je sama v svoji garderobi, tik preden stopi na koncertni ali gledališki oder, poklekne in se priporoči Bogu z molitvijo očenaša. V tihem pogovoru z njim mu pove, da je storila, kar je bilo v njenih močeh, zdaj pa le še potrebuje božjega blagoslova, božje podpore. Tista uvodna molitev ji zares privre iz srca – zatem poje laže, sproščeno, mirno in zbrano.
Ko razmišlja o pomenu cerkvene in ljudske pesmi, pove, da je sakralna pesem izpoved duše v pogovoru z Bogom, ljudska pesem pa je zanjo, ker je Slovenka, najlepša na svetu. Od rojstva jo je spremljala, uspavala, razveseljevala, je del nje. Tudi stare božične in velikonočne pesmi, ki so zrasle iz narodove duše, so pristne, občutene, v srce segajoče, nepopisno lepe, s posebnim žarom človeške prabitnosti. Dve taki koroški božični pesmi, ki ju je v Podjuni zapisal France Cigan, je Bernarda pela na Dunaju na predbožičnem koncertu, in mnogi rojaki so jo ob pol enih ponoči poslušali na televiziji s solznimi očmi. Srečal sem precej ljudi, ki so bili z menoj istega mnenja, da samo že za to Bernarda zasluži Tischlerjevo nagrado.
Celotni nagovor si lahko preberete na spletni strani Krščanske kulturne zveze.
Bernada Fink je ob prejemu nagrade povedala, da jo posveča vsem "možem in ženam, ki na tihem delujejo za slovensko skupnost na Koroškem, a nagrade nikdar ne bodo prejeli." Kot pravi, bo še naprej v svet prinašala slovensko pesem.
Bernarda Fink se je v Argentini rodila slovenskim staršem, ki so zaradi nastopa komunistične oblasti morali zapustiti domačo Slovenijo. Danes sodi med vrhunske glasbene interprete v svetovnem merilu, nastopa po koncertih po vsem svetu in je posnela že več zgoščenk. Prejela je številne nagrade, ob takšnih, kot so grammy, diapason d'or ali grammophone award, leta 2002 tudi nagrado Prešernovega sklada. Leta 2006 pa so ji podelili eno izmed najvišjih avstrijskih odlikovanj zaslužnim umetnikom, častni križ za znanost in umetnost.
