Cvetna nedelja | (foto: Vatican Media )
Papež Leon: Kralja miru nihče ne more uporabiti za upravičevanje vojn
Svet Andrej Šinko
Obhajamo cvetno nedeljo, ki nas teden pred največjim praznikom pripravlja na praznovanje Velike noči. Današnja nedelja je zaznamovana z blagoslovom butar in oljčnih vejic. Verniki so dopoldne napolnili cerkve, ponekod so maše darovali škofje, na trgu sv. Petra pa Papež Leon XIV., ki je poudaril, da je Jezus kljub trpljenju, ki ga je doživljal med ljudi prinašal mir in ljubezen. Zato Kralja miru nihče ne more uporabiti za upravičevanje vojn.
Papež Leon XIV. je med mašo, pri kateri se je združila izjemna množica vernikov, spregovoril o Jezusovem trpljenju in njegovem pomenu za človeka. Poudaril je, da se je okoli njega pripravljala vojna, On pa je pričeval s krotkostjo in ljubeznijo, čeprav so se drugi vznemirjali ob nasilju in vihteli palice.
Sveti oče je pojasnil, da se je s tem trudil podreti vsak zid, ki človeka ločuje od Boga in bližnjega. Tudi ob prihodu v Jeruzalem, je kot Kralj miru pokazal ponižnost, ustavil učenca, ki je potegnil meč, da bi ga branil. Kljub temu, da je bil obložen z našimi trpljenji in preboden zaradi naših krivic, se ni branil ali bojeval, ampak razodel krotki obraz Boga, ki vedno zavrača nasilje.
In to je po besedah papeža Leona naš Bog, Kralj miru, ki zavrača vojno in ki ga nihče ne more uporabiti za upravičevanje vojne, ki ne posluša molitve tistega, ki dela vojno. In jo zavrača z besedami: »Tudi če bi pomnožili molitve, vas ne bi poslušal. Vaše roke so polne krvi.«
»Ko gledamo njega, ki je bil križan za nas, vidimo v njegovih ranah križe človeštva; vidimo rane mnogih današnjih žena in mož. V njegovem zadnjem kriku k Očetu slišimo jok tistih, ki so potrti, brez upanja, bolni, osamljeni — in predvsem slišimo boleči vzdih vseh, ki jih tlači nasilje, in vseh žrtev vojne. Kristus, Kralj miru, še vedno kliče s svojega križa: »Bog je ljubezen. Usmilite se, odložite orožje, spomnite se, da ste bratje,« je dejal papež.
Ob tem je spomnil na besede božjega služabnika, škofa Tonina Bella, in se obrnil s prošnjo na Marijo in dejal: »Podari nam gotovost, da kljub vsemu smrt nad nami ne bo več imela oblasti, da so krivice narodov štete, da se bliski vojn zmanjšujejo v večerne sence, da so trpljenja ubogih dosegla zadnje izdihljaje in da bodo končno solze vseh žrtev nasilja in bolečine kmalu posušene kakor slana v pomladnem soncu.«
