Živimo v svetu, kjer pričakujemo rešitve na gumb. A narava in duhovnost nas učita drugače – tisto, kar raste počasi, stoji najbolj trdno. O tem, kako v hitrem tempu sodobnega vsakdana najti čas za resnično spremembo, smo v ponedeljkovem Misijonskem jutru govorili s šolsko sestro sv. Frančiška Kristusa Kralja, s. Emo Alič. Z njo se je pogovarjal Jure Sešek.
Ko govorimo o spreobrnjenju, pogosto pomislimo na velike, dramatične življenjske preobrate. Vzor takšne spremembe je sveti Frančišek Asiški, čigar pot nas letos spremlja skozi misijonske dni. A kot poudarja s. Ema Alič, gre pri vsakem, tudi Frančiškovem spreobrnjenju, predvsem za proces in dolgoročno oblikovanje srca.
Iluzija instant rešitev
Danes bi radi vse na hitro. Če rezultatov ni takoj, smo hitro nezadovoljni. Sogovornica ugotavlja, da se to odraža tudi v našem duhovnem življenju, kjer pogosto iščemo bližnjice.
Narava nas uči obratno. Narava je počasna in kar raste počasneje, stoji bolj trdno. V tem oziru duhovna pot ostaja naravna in je ne moremo preskočiti.
Nenehno hitenje in zapolnjevanje vsake proste sekunde – pogosto s telefoni v rokah – nam kradeta dragoceni čas, ko bi se lahko ustavili in prisluhnili svojim najglobljim željam. Zato se mora sodobni človek zavestno odločiti in si vzeti trenutke za tišino. Jezus nas namreč ne vabi zgolj k spremembi zunanjih navad, temveč si želi nekaj veliko večjega.
Bistvene niso zunanje stvari in navade. Jezus vabi k spreobrnjenju srca – On hoče res veliko, od nas hoče vse.
Poseben poudarek je s. Ema namenila mladim in vzgoji. V Domu duhovnih vaj v Repnjah, kjer sestre gostijo številne skupine birmancev, se redno srečuje z izzivi, ki jih prinaša sodobna tehnologija. Kljub začetnemu odporu ob odvzemu telefonov mladi ob koncu vikenda redno ugotavljajo, kako dragocen je mir, ki vstopi v njihova srca. Vzgoja je namreč hoja skupaj in podpiranje drug drugega. Ni zbirka pravil, temveč odnos.
Spreobrnjenje se lahko sliši kot nekaj težkega in grobega, a če pogledamo od daleč, je to lepa pot, ki daje upanje, smer in cilj.
S. Ema Alič vidi v mladih ogromno upanja. Opaža, da so današnje generacije bistveno bolj čuteče, kot se morda zdi na prvi pogled. Čeprav so manj podrejene tradicionalnim pravilom in strukturam, lahko prav to postane priložnost za bolj pristen in neposreden stik z Bogom.
Mladi so danes morda manj podrejeni pravilom, kar je lahko teža, a po drugi strani odlična pot, da svojo osebno molitev postavijo na drugačen, trdnejši temelj.
Bog nas nenehno išče
Izhodišče vsake prave spremembe je odnos z Gospodom. Tako kot oče v priliki o izgubljenem sinu Bog vedno prihaja naproti in nas išče. Ni pomembno le to, kaj zmoremo narediti mi, temveč to, da se odpremo Njegovemu delovanju.
Zgodbe iz vsakdanjega življenja kažejo, da spreobrnjenje in duhovna rast nista le teoretična koncepta. Poslušalka Majda je delila izkušnjo, kako je sin njihovo veliko družino nepričakovano spodbudil k notranji molitvi, s čimer je dokazal, da so lahko včasih prav otroci najboljši duhovni vzgojitelji staršem. Da vzgojna semena pogosto vzklijejo šele z leti, je potrdila Bernarda. Njo je v sedmem razredu trajno zaznamoval preprost lesen križec in pesem z duhovnih vaj, danes pa jo k duhovni rasti spodbujajo njeni trije otroci. Da Frančiškova drža presega generacijske razlike, pa je spomnila poslušalka Nadja, ki jo svetnikov zgled navdihuje in spremlja že desetletja.
Če želite slišati celoten kontekst osebnih pričevanj poslušalcev in izvedeti, kakšne konkretne korake za začetek osebnega razločevanja predlaga s. Ema Alič, si vzemite čas in prisluhnite celotnemu pogovoru.
Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik.
V Zavodu sv. Stanislava so s praznično sveto mašo in slovesno akademijo obeležili god svojega zavetnika, svetega Stanislava Kostke. Poseben poudarek letošnjega praznovanja je bil na celostnem ...
Papež je včerajšnji zadnji dan obiska v Argentini pred baziliko v Lujanu daroval sveto mašo, pri kateri se je zbralo več kot 2 milijona ljudi. Spomnil je, da je bil 8. maj, dan začetka njegovega ...
V Svetovalnici s podnaslovom Kuhajmo s sestro Nikolino smo govorili o tradicionalnih martinovih jedeh, pripravi mlincev in rdečega zelja, pa tudi o pečeni raci, gosjih bedrih, sladicah s skuto in ...
»Mi smo se vedno na ta dan zahvalili za letino in tudi večerjo imamo za Martinovo vedno v družinskem krogu,« je o praznovanju današnjega praznika v sobotni oddaji Naš gost spregovorila mama ...
Smo v času potrošniške histerije, tako imenovanega črnega petka. Ta pa ni nastal kot praznik kupcev, temveč kot ena najuspešnejših marketinških idej sodobnega kapitalizma, ki je iz ZDA prek spleta ...
