Zdravnika | (foto: STA)
Oglaša se vedno več zdravnikov: Sistem je treba temeljito prenoviti
Novice | Marjana Debevec
Zdravniki že več let, posebej v času te vlade, opozarjajo na sistemske probleme v zdravstvu. Med zadnjimi se je oglasil primarni pediater Igor Dovnik, ki je zapisal, da slovenski zdravstveni sistem ne deluje tako učinkovito, kot bi glede na sredstva, ki jih zanj namenja družba, lahko. Na številne probleme so opozorili tudi zdravniki v skupini Zdravstvo.si, ki so nedavno s somišljeniki spisali manifest Za bolnika.
Slovenski zdravstveni sistem mnogim ne zagotavlja ustrezne oskrbe, so opozorili zdravniki v skupini Zdravstvo.si.
Korupcija v zdravstvu ni več tema v tej vladi
Po besedah oftalmologa Mateja Beltrama so ukrepi t.i. zdravstvene reforme škodljivi, »ker slonijo na ideološki osnovi in boju proti namišljenemu sovražniku zdravniku, ki je naravni zaveznik in zaščitnik bolnika. In zaradi tega kratko v tem boju potegnejo bolniki.«
Spomnil je daljšanje čakalnih vrst in večanje stroškov za daljše bolniške odsotnosti, pa tudi nihanja, ko na državni ravni izgine celotna strokovna oskrba.
»Korupcija pri nabavah v zdravstvu ni več tema zadnje štiri leta. Po krinko boja ohranjanja javnega zdravstva gre dejansko za monopolizacijo državnega zdravstva. In ker je žal ta državni sistem neučinkovit, se ti prej našteti problemi samo kopičijo.« To je po njegovih besedah razloga, da pride do privatizacije v zdravstvu.
Tudi prof. Zvonka Zupanič Slavec je spodbudila k premisleku, da bi zdravstveni sistem v prihodnje deloval v dobro bolnika in v podporo strokovnemu delu.
»Naša etična odgovornost je, da svojo odločitev sprejmemo premišljeno in odgovorno. To ni boj proti politiki, to je boj za človeka, ki lahko izgubi življenje, ker sistem ne deluje. Če bomo tiho, bo sistem dokončno razpadel.«
Manifest so zdravniki strnili v štiri ključne točke: dostopno in pravočasno zdravljenje, dostop do zdravnika brez omejitev, čas zdravstvenega delavca mora biti čas za bolnika in paliativna oskrba ob koncu življenja.
Ne odkrivamo tople vode
Po besedah dr. Beltrama se zdravniki zavzemajo za javno zdravstvo, ki je dostopno, kakovostno in za katerega ni treba plačati iz lastnega žepa. »Zgledov, kako takšno javno zdravstvo deluje in je učinkovito, imamo v Zahodni Evropi: V Franciji, Avstriji, Švici, na Nizozemskem. In ni treba izumljati tople vode.«
Tudi pediater Gorazd Kalan je prepričan, da bi lahko naše zdravstvo premaknili v smer sodobnega evropskega zdravstva, s skupnim ciljem: pomagati bolnikom in rešiti čim več njihovih težav. Eno od rešitev vidi v razbremenitvi administrativnega dela.
»Kot je urejanje bolniškega staleža, ali pa nepotrebnega, natančnega napotovanja bolnikov, ko je jasno, kakšno zdravstveno rešitev moj pacient potrebuje in kje mu jo lahko izvedejo. Na ta način bi pridobil pomemben čas za neposredno delo z bolnikom in konkretno reševal njegove težave.«
Potrebna je temeljita reforma
Tudi po mnenju pediatra Igorja Dovnika slovenski zdravstveni sistem ne deluje tako učinkovito, kot bi glede na sredstva, ki jih zanj namenja družba, lahko.
V odprtem pismu opozarja, da so številne zakonodajne spremembe v času samostojne Slovenije bolj ohranjale obstoječe privilegije kot reševale sistemske težave. Po njegovem mnenju je zato potrebna temeljita reforma, ki bi v središče postavila pacienta.
Dovnik izpostavlja, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije upravlja z več kot šestimi milijardami evrov letno, kljub temu pa se pacienti soočajo s čakalnimi dobami, pomanjkanjem zdravnikov in nezadovoljstvom zaposlenih.
Po njegovih besedah sedanji sistem zaznamujejo zakonsko privilegiran položaj javnih zdravstvenih zavodov, monopol ZZZS pri zbiranju in razdeljevanju sredstev ter organizacija državnih zdravstvenih ustanov po zakonu o zavodih.
Po njegovem mnenju takšna ureditev vodi v nepregledno porabo denarja in povečuje tveganje za korupcijo. Hkrati opozarja na administrativne obremenitve zaposlenih in centralno razporejanje sredstev, ki po njegovih besedah pogosto ne sledi potrebam pacientov.
Kot posledice trenutnega sistema navaja pomanjkanje zdravstvenega kadra, preobremenjenost zaposlenih, paciente brez izbranega osebnega zdravnika ter dolge čakalne dobe. Ob tem opozarja tudi na nastajanje vzporednega sistema zdravstvenih storitev, kjer del pacientov do obravnave pride z neposrednim plačilom storitev.
Po njegovem mnenju bi bilo treba pacientom omogočiti večjo svobodo izbire izvajalca, zdravstvenim delavcem pa več možnosti pri organizaciji dela. Predlaga tudi krepitev primarne ravni zdravstva, zmanjšanje administrativnih obremenitev ter boljše plačilo zaposlenih v zdravstvenem sistemu.
