Tudi danes zmanjkuje vina, a Božja Mati Marija vidi našo stisko

Kolokvij | 19.08.2025, 08:08 Maja Morela

Ob prazniku Marijinega vnebovzetja smo se v oddaji za mlade Kolokvij pogovarjali z novim vrhniškim kaplanom Matijem Golobom, ki je spregovoril o svoji poti duhovništva in o izzivih prvega meseca življenja na novi župniji. Prazniku primerno smo razmišljali tudi o pomenu Marije v našem življenju.

Na vprašanje, kako doživlja svojo novo službo na Vrhniki, je odgovoril, da ga je skupnost lepo sprejela in da sta s tamkajšnjim župnikom že začela skupno delo. »Veselim se, da sem lahko tam, kjer me ljudje potrebujejo. Včasih je to pri verouku, mladinski skupini, drugič pa pri bolniku doma ali pa v spovednici. Vesel sem stika z vsemi in občutek koristnosti je res dober.«

Ker je Marija že vstala z dušo in telesom, je to neke vrste Božje zagotovilo, da se bo tako zgodilo tudi z našimi telesi.

Veliki šmaren ni le dela prost dan, temveč je praznik, ki nas spominja na versko resnico, da je Božja Mati Marija, z dušo in telesom vzeta v nebesa. To nas vabi k zaupanju v naša poveličana telesa, ki se bodo ob koncu časov pridružila Božji slavi. »Ker je Marija že vstala z dušo in telesom, je to neke vrste Božje zagotovilo, da se bo tako zgodilo tudi z našimi telesi.« Čeprav v Svetem pismu ni neposrednega zapisa o Marijini smrti, ampak govori o zaspanju, je resnica o vnebovzetju globoko zasidrana v izročilu cerkve in tradiciji. »Ne gre samo za dogmatično resnico, ampak tudi za izročilo, ki skupaj tvorita temelj naše vere. Ljudje so od vsega začetka verovali, da je bila Marija z dušo in telesom vzeta v nebo. Cerkev je to potrdila, ker je v tem prepoznala globoko resnico, ki se je prenašala iz roda v rod.«

Mnogim je težko verjeti v verske resnice, kot je vnebovzetje, ker se zdijo tako zelo oddaljene od naših vsakodnevnih prepričanj. Presegajo naš razum. A prav tu Marija pokaže svojo moč in modrost. Ni nujno, da vse razumemo takoj, pomembno je, da smo odprti, premišljujemo in slika se prej kot slej sestavi.

Matija Golob Božjo Mater dojema predvsem kot priprošnjico, »ki opazi stisko še preden jo znamo sami ubesediti. Tako kot je v Kani Galilejski opazila da zmanjkuje vina, ki simbolično prikazuje veselje do življenja, upanje, tako tudi opazi naše težave in nas ne pusti samih.« Pomena praznikov nas naučijo starši. Matija Golob je imel lep zgled in še danes se spominja, kako so na predvečer praznika romali k zaplaški Mariji in se udeležili procesije z lučkami. »Procesija, vigilija pred cerkvijo, petje, molitev … vse to je na meni pustilo močne duhovne sledi. Z družino smo zelo povezani z zaplaško Marijo, imamo doma tudi kapelico posvečeno njej. Postavil jo je stari ata v zahvalo za srečno vrnitev iz vojne, tako da me Marija spremlja že od otroštva.«

Marija je naš vzor in spremljevalka, ne oddaljena figura. Njeno življenje je bilo polno težkih trenutkov, a je ohranila odprto srce in vero.

Danes, ko je duhovnik, ta spomin živi naprej, obogaten z novo izkušnjo. Zdaj se še pogosteje zateka pod njen plašč, tudi k brezjanski Mariji. »Marija je naš vzor in spremljevalka, ne oddaljena figura. Njeno življenje je bilo polno težkih trenutkov, a je ohranila odprto srce in vero. Tudi sami se lahko vživimo v njene trenutke in držo premišljevanja, ko je vse shranjevala v svojem srcu in premišljevala. To nas uči potrpežljivosti in zaupanja.«

Mnogim je težko verjeti v verske resnice, kot je vnebovzetje, ker se zdijo tako zelo oddaljene od naših vsakodnevnih prepričanj. Presegajo naš razum. A prav tu Marija pokaže svojo moč in modrost. Ni nujno, da vse razumemo takoj, pomembno je, da smo odprti, premišljujemo in slika se prej kot slej sestavi.

Pogovor v celoti poslušajte v našem avdio arhivu.