Zakaj bi morali vsi državljani Evropske unije plačevati splav?

Povezava do podpisa kampanje

Povejte svoje mnenje: .noabortiontourism.eu/sl/act-now/

OBJAVLJAMO CELOTEN POGOVOR Z NEJCEM POVIRKOM IZ DRUŠTVA USIDRANI

Po sprejetju resolucije, ki podpira na evropsko državljansko pobudo »My Voice, My Choice«, s strani evropskih poslancev, bo o njej odločala še Evropska komisija. Za kaj gre pri omenjeni pobudi in v kaj posega?

»Državljanska pobuda predlaga finančni mehanizem, po katerem bi Evropska unija plačevala abortivni turizem. S tem želijo zaobiti nacionalne zakonodaje, saj imajo države članice zelo različne zakonodaje na področju splava. Ženska bi torej lahko potovala v državo, kjer je splav dovoljen, pri tem pa bi evropski davkoplačevalci plačali za njeno potovanje tja in nazaj ter za stroške postopka.«

Evropska federacija ONE OF US je v tej luči začela posebno kampanjo. S kakšnim namenom in kako poteka?

»V slovenski javnosti in po bruseljskih hodnikih se že dobro leto s pomočjo dobro naoljenega medijskega stroja ustvarja vtis, da se vsi strinjajo s pobudo My voice my choice, vendar to ne drži, saj veliko Evropejcev nasprotuje pobudi, ki bi pomenila neposreden poseg v demokratično voljo držav članic, oblikovala dodaten pritisk na ženske in onemogočila boljšo zaščito najranljivejšega človeškega življenja.
Glavni namen kampanje je torej pokazati evropskim odločevalcem, da se ne strinjamo vsi z My voice my choice. Zato je bila vzpostavljena spletna stran www.NoAbortionTourism.eu, ki je na voljo v vseh jezikih, tudi v slovenščini.
Ta platforma omogoča državljanom po vsej Evropski uniji, da z enim samim klikom stopijo v stik s ključnimi člani Evropske komisije in jih pozivajo k spoštovanju pogodb Evropske unije, svobodi držav članic k zaščiti materinstva in najbolj ranljivega človeškega življenja v maternici.
Kampanja poteka do 25. 2. in želja je, da v odločilnih dneh pred uradno objavo stališča Komisije komisarje preplavimo z elektronskimi sporočili iz vse Evropske unije.
Na ta način jih bomo tudi spomnili na skoraj dva milijona evropskih državljanov, ki je leta 2013 podprlo evropsko pobudo One of us, ki je želela življenje zaščititi in s tem pokazali, da ni evropskega soglasja v prid vključenosti Evropske unije v politiko splava. Demokracija se namreč ne konča zgolj z eno peticijo.«

Do zdaj je bilo področje splava pridržano vsaki državi članici, resolucija pa bi to spremenila. Kaj bi to za seboj potegnilo?

»V praksi bi to pomenilo, da bi za vso Evropo in vse Evropejke kar naenkrat začela veljati najbolj radikalna zakonodaja na področju splava v Evropski uniji.
Eno najbolj radikalnih imajo na Nizozemskem, kjer je splav na zahtevo, torej brez zdravstvenih posebnosti, dovoljen do štiriindvajsetega tedna. To je v šestem mesecu nosečnosti in vemo, da pri 24 tednih sodobna znanost in neonatalna oskrba omogoča, da bi otrok, ki bi se pri tej starosti rodil, imel že dobre možnosti preživetja.
Nekatere države pa imajo splav dovoljen tudi po štiriindvajsetem tednu, če so za to izpolnjeni določeni pogoji glede zdravja mame ali razvoja otroka, vendar organizacije poročajo, da je zelo redko situacija, kjer se tak splav ne bi odobril, zato niso redkost.«

Kako konkretno bi lahko potekal abortivni turizem?

»Nekatere države že sedaj beležijo abortivni turizem, na primer, ko gre Hrvatica delat splav v Sloveniji ali pa Poljakinja v Nemčijo. Na Nizozemskem celo osem odstotkov vseh splavov predstavljajo tujke, ki opravljajo splav tam.
Ampak ključna je razlika, kdo je tisti, ki tak poseg financira – torej ali ga financirajo ženske same, ali njihove zavarovalnice, kot se je dogajalo do sedaj, ali pa pa ga financiramo vsi državljani Evropske unije in s tem etično podpremo njeno odločitev. Hkrati pa bi ta način financiranja spodbujal ženske, da bi delale splav v tujini in onemogočal državam članicam, da bi lahko upravljale z mehanizmom, kjer bi ženske spodbujali na različne načine, da bi tako življenje sprejele in da ne bi naredile splave, kar je velik poseg v suverenost in svobodo držav članic.«

Kaj pričakujete od Komisije?

»Pričakujemo, da bo Evropska komisija ostala v okviru svojih pristojnosti in odločno zavrnila pobudo My voice my choice.
Nobena evropska državljanska pobuda namreč ne more sama od sebe ustvariti novih pristojnosti Evropske unije in zato ne zavezuje Komisije, da sprejme zakonodajo. Tudi resolucijo Evropskega parlamenta ne zavezuje Komisije, da odgovori pozitivno.
Če pa bi Komisija mimo pogodb in mimo svoje pristojnosti pobudo implementirala, pa ne samo, da bi se prvič etično opredelila glede splava in ga razglasila za nekaj dobrega. Prvič bi se celo zgodilo to, da bi beseda splav obstajala v katerem koli zavezujočem dokumentu Evropske unije.
V prav nobeni mednarodni pogodbi ne obstaja tako imenovana pravica do splava. Nasprotno, obstajajo pa pravice, ki ščitijo življenje. In v Evropski uniji imamo listino o temeljnih pravicah v Evropski uniji, ki v prvih dveh členih ščiti človekovo dostojanstvo in človekovo življenje.
Bi pa tak mehanizem predstavljal tudi nevaren precedens v odnosu med Evropsko unijo in suverenostjo držav članic na področju moralno etičnih vprašanj.
Zakaj? Ker če nekaj držav lahko razglasi, da je splav pravica in da mora Evropska unija financirati splav po celotni Evropi, bi lahko to aplicirali tudi na druge tako imenovane pravice, ki pa jih druge države ne priznavajo.
Na primer nadomestno materinstvo je na Slovaškem ustavno prepovedano, v drugih državah pa ni prepovedano.
To pomeni, da bi po mehanizmu, kolikor ga predlaga, lahko nekaj držav doseglo podobno tudi pri nadomestnem materinstvu in od Evropske unije zahtevalo, da Slovak, ki bi si želel nadomestne matere, dobi financirano s strani Evropske unije nadomestno mater, na primer v Belgiji.
To pa je popolnoma nesprejemljivo in v nasprotju s človekovim dostojanstvom. Predvsem pa nasprotju s konceptom naše družbene pogodbe, ki jo sprejemamo, ko vstopamo v Evropsko unijo.«

Kako lahko tudi slovenski državljani podprejo kampanjo One of us?

»Vabim prav vse poslušalke in poslušalce radia ognjišče, da se ne pridružite in obiščite stran www.NoAbortionTourism.eu in pišite evropskim komisarjem in komisarkam in na tak način pokažete. Da nas je veliko v Evropi tistih, ki želimo ženskam v stiski pomagati, jim ponuditi nekaj več kot samo splav in da nas je veliko tistih, ki želimo spoštovati življenje od spočetja. Prav tako pa vas vabim, da povabite vse okrog sebe, da naredijo tudi podobno. Vaši znanci, družina in prijatelji.«