Kultura, mediji in “padanje mask” pred volitvami: Fridl Jarc in Videtič o ostrenju kampanje

Politika 17. 02. 2026, 10:37 Alen Salihović

Kampanja pred državnozborskimi volitvami (uradno od 19. februarja) po oceni gostov ne bo programski spopad, ampak boj za vpliv nad institucijami, mediji in kulturnim prostorom. Filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj (Planet TV/Radio Ognjišče) opozorila na “radikalizacijo diskurza”, ideologizacijo kulture, pristranskost medijske krajine in na vprašanja vladavine prava. Volilni datum 22. marec sta označila kot prelomnico.

Prešeren, dialog in padec politične kulture

Razprava se je začela v duhu meseca kulture. Dr. Ignacija Fridl Jarc je izhodišče našla v Prešernovi Zdravljici, ki jo razume kot poziv k dialogu, prijateljstvu in povezanosti. Po njenem smo v javnem prostoru zabredli v diskurz, kjer se pojmi, kot so domoljubje, slovenska identiteta in tradicija, hitro označujejo kot sporna stališča. Politiki bi morali, je poudarila, dajati zgled kulturi pogovora, a se dogaja nasprotno: razprave zdrsijo v etiketiranja in izključevanje.

“Najbrutalnejša kampanja doslej”

Miran Videtič je ocenil, da bo kampanja “najbrutalnejša doslej”, pri čemer je izpostavil predvsem razmere na levem političnem polu. Govoril je o spopadu “novih obrazov” in o utrjevanju vplivnih zavezništev (nevladni sektor, del medijev, lokalna politika). Po njegovi oceni se politični boj preveč seli v osebne obračune, premalo pa v primerjavo programov.

Kultura kot ideološko bojišče

Na vprašanje o razvoju kulture v času aktualne oblasti je dr. Fridl Jarc odgovorila, da je kultura “srce naroda”, a da se po njenem v zadnjih letih krepi birokratizacija in administracija, medtem ko se ustvarjalnost, dostopnost in povezovalna vloga kulture umikajo. Omenila je težave pri črpanju evropskih sredstev ter kot primer sporne prakse navedla primer ljubljanske Drame: po njenem je bila odločitev o zaprtju in dragih nadomestnih prostorih sprejeta kljub znanim zapletom.

Ob tem je opozorila na idejo “pohoda skozi institucije” (kot obliko kulturnega boja), kjer naj bi se v imenu kulture utrjevala ideološka prevlada. Videtič je dodal, da v tem vidi širši trend razvrednotenja tradicije, vere in kulturne dediščine.

Pustni čas in “padanje mask”

Simbolika pusta je v pogovoru služila kot metafora za razkrivanje ozadij moči. Videtič je trdil, da “maske padajo” tudi v institucijah, vključno s pravosodjem, ter navedel primer hitrih prehodov posameznikov iz enih javnih vlog v strankarsko politiko kot znak prepletenosti sistema. Ob tem je ocenil, da gre “staro politično podzemlje” v zaključek in da bodo volitve pokazale, ali bodo volivci to prepoznali.

Mediji: konstrukcija resničnosti in kriza javnega servisa

Pomemben del oddaje je bil namenjen medijem in javnemu servisu. Dr. Fridl Jarc je navedla primer, ko naj bi bila njena izjava iz časa dela na ministrstvu po njenem mnenju iztrgana iz konteksta in uporabljena za ustvarjanje napačnega sporočila. Opozorila je tudi na vpliv družbenih omrežij, algoritmov in umetne inteligence, ki po njenem lahko dodatno oddaljujejo javnost od preverljivih dejstev.

Videtič je bil do RTV Slovenija izrazito kritičen: ocenil je, da je bila za aktualno oblast “prioriteta zasedba” javnega servisa, ker omogoča stabilen dotok financiranja. Hkrati pa je opozoril, da RTV ni zgolj ideološko sporen del uredništev, temveč tudi pomembna infrastruktura (arhivi, orkester, produkcija), zato bi morale morebitne spremembe biti premišljene, ne rušilne.

Dr. Fridl Jarc je javnemu servisu očitala neizpolnjevanje temeljnih nalog: skrb za slovenski jezik, uravnoteženo pokrivanje vsebin, programe za različne skupine ter mesto kulture v programu. Po njenem je zaskrbljujoče, da je javni medij, ne glede na zakonodajni okvir, vsebinsko zdrsnil.

Ustavna vprašanja in vladavina prava

Dotaknili so se tudi nerešenih ustavnopravnih dilem, posebej zakona o RTV, o katerem ustavno sodišče še ni odločilo. Dr. Fridl Jarc je poudarila, da so o problematičnosti javno govorili tudi nekateri pravni strokovnjaki in nekdanji ustavni sodniki, kar razume kot znak resnosti vprašanja.

Videtič je v kontekstu “dvojnih meril” omenil primer nadzora (v navezavi na KNOVS) in se spraševal, zakaj naj bi bili nekateri posamezniki obravnavani strožje kot drugi, ter zakaj naj bi mediji nekatere informacije dobili prej kot prizadeti.

Predsednica republike: pričakovanja in razočaranja

Oba gosta sta bila kritična do predsednice republike. Dr. Fridl Jarc je dejala, da od predsednice ne pričakuje več odločnega javnega odziva pri temah, ki jih sama ocenjuje kot ključne za slovensko identiteto in zgodovinski spomin (omenila je ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in vprašanje pokopa povojnih žrtev). Videtič je njeno vlogo razložil kot ideološko pogojeno in jo označil kot premalo povezovalno.

Nevladne organizacije: pomoč ali politični podaljšek?

V razpravi o nevladnih organizacijah je dr. Fridl Jarc opozorila na nujnost razlikovanja med organizacijami, ki opravljajo družbeno nujno delo (npr. humanitarne, invalidske, gasilske), in tistimi, za katere meni, da delujejo predvsem kot “črpalke proračunskega denarja” ali izvajalci političnih agend. Videtič je dodal, da bi bilo treba z zakonodajo jasneje ločiti med javno koristnim delom in politično propagando, pri čemer je izpostavil, da se ob napovedih omejevanja financiranja najglasneje oglasijo prav tisti, ki so po njegovem mnenju povezani s političnimi interesi.

“Kako izbirati 22. marca?”

V zaključku sta oba gosta volivce pozvala k “zdravemu razumu” in presoji onkraj osebnih diskreditacij ter starih delitev. Videtič je poudaril kriterije: varnost, ugled države, spoštovanje pravne in socialne države ter jasna pravila glede politično motiviranega financiranja. Dr. Fridl Jarc je dodala, da je bistveno prepoznati praznino “všečkov, samohvale in estradništva”, ki lahko nadomesti vsebino, ter da se volilna odločitev ne bi smela vrteti okoli enega samega negativnega motiva, ampak okoli odgovornosti do države in skupnega dobrega.