Stari starši z vnuki | (foto: Marjana Debevec)
Ne gre le za projekte, ampak predvsem za odnos
Oddaje Marjana Debevec
Praznujemo že šesti svetovni dan starih staršev in ostarelih, ki nas vabi k sodelovanju med različnimi generacijami. Papež Leon XIV. je za geslo tokrat izbral misel iz Svetega pisma: Nikoli te ne bom pozabil. Konkretnim pobudam za sodelovanje med različnimi generacijami smo posvetili tudi sredino oddajo Pogovor o, v kateri smo med drugim predstavili projekte Zavoda Simbioza.
V času demografskih sprememb, osamljenosti starejših, vse večje odtujenosti med ljudmi ter slabljenja vezi med generacijami so pobude kot je Zavod za medgeneracijsko sodelovanje Simbioza Genesis še kako dragocene.
Direktorica Ana Pleško je na majskem posvetu v Državnem svetu poudarila, da medgeneracijsko povezovanje danes ni več le lepa družbena vrednota, ampak nuja.
Prav zato v omenjenem zavodu že več kot desetletje razvijajo programe, ki povezujejo mlade, starejše, šole, vrtce, domove za starejše, društva in občine.
»Gre za srečanje generacij, ki imajo vsaka svoje znanje, vrednote izkušnje in sposobnosti, ki jih lahko podari drugi. Mladi starejšim približujejo digitalni svet, starejši pa mladim vračajo potrpežljivost, življenjsko modrost ter občutek za sočloveka in za odnos.«
Ena od teh pobud je Simbioza Skupnost, mreža več kot 170 organizacij po vsej Sloveniji, v katero so vključeni vrtci, osnovne in srednje šole, domovi za starejše, zdravstveni domovi, društva upokojencev in lokalne skupnosti.
Skupaj pripravljajo digitalne delavnice, gibalne aktivnosti, pogovore, druženja in druge oblike sodelovanja.
Tehnologija ni cilj, ampak orodje za bližino, samostojnost in dostojanstvo
Druga pobuda je Simbioza Mobilna, potujoča učilnica v osemmetrskem predelanem kombiju. Z njo obiskujejo predvsem ruralne kraje, kjer so možnosti za digitalno izobraževanje slabše.
»Ko starejši prvič samostojno pokliče otroka ali vnuka na drug konec sveta, digitalno znanje nenadoma dobi človeški obraz. Takšnega trenutka se ne da opisati samo s številkami, treba ga je doživeti. Takrat vidiš, da tehnologija ni cilj, ampak orodje za bližino, samostojnost in dostojanstvo,« je pojasnila direktorica Zavoda Simbioza.
Mobilna učilnica je doslej obiskala več kot 500 krajev in vključila več kot 11.600 udeležencev. Najstarejša udeleženka je bila stara 110 let, kar potrjuje, da za učenje ni nikoli prepozno.
Ker ena sama delavnica pogosto ni dovolj, so v Simbiozi razvili še tretjo pobudo, brezplačno mobilno aplikacijo Magda, ki ima danes že več kot 11.000 uporabnikov. V njej so zbrane novice, informacije, vaje za zdrav življenjski slog, miselne igre, dogodki, izleti, recepti in predvsem video vodiči za uporabo pametnih tehnologij.
Vzpostavlja se odnos, na katerega pogosto pozabljamo
Tehnologija pa po besedah Ane Pleško ne nadomešča odnosa, ampak je samo orodje, ki pomaga pri samostojnejšem življenju.
»Največji učinek našega dela ni samo v tem, da nekdo zna uporabljati digitalne tehnologije, ampak da se ob učenju in medgeneracijskih aktivnostih ponovno vzpostavlja odnos, na katerega ob hitrem tempu življenja pogosto pozabljamo.«
Ko povezujejo generacije, tako gradijo zaupanje, pripadnost in bolj srčno skupnost. Prav medgeneracijsko sodelovanje je zato po besedah direktorice Zavoda Simbioza lahko eden ključnih odgovorov na prihodnost dolgožive družbe.
Družina pri tem ostaja prva šola zaupanja, odgovornosti in skrbi za drugega, toda njene vrednote se lahko širijo tudi v šole, društva, domove in občine.
Posvet, ki je v ospredje postavil odnose med generacijami
Omenjeni prispevek Zavoda Simbioza Genesis je bil del širšega posveta, ki sta ga državni svet Republike Slovenije in Zavod Harmonija generacij ob letošnjem mednarodnem dnevu družin organizirala z naslovom: Družina – družba – harmonija.
V času demografskih sprememb, osamljenosti starejših, vse večje odtujenosti med ljudmi ter slabljenja vezi med generacijami je posvet v ospredje postavil razmislek o pomenu družine, medgeneracijskega sodelovanja ter družbene povezanosti.
Predsednik Zavoda Harmonija generacij Slavko Sakelšek je poudaril, da vprašanje družine, odnosov in medgeneracijskega sodelovanja danes ni več zgolj zasebno vprašanje posameznika, temveč eno ključnih razvojnih vprašanj prihodnosti družbe.
Mag. Luka Mavrič, tajnik Urada za družino Katoliške cerkve v Sloveniji, je na posvetu spomnil, da sta tako družina kot Cerkev trajni ustanovi, ki imata ključno vlogo pri ohranjanju družbe, vrednot in medosebnih vezi.
Namestnica direktorice Zavoda Republike Slovenije za šolstvo mag. Špela Drstvenšek je spregovorila o pomenu tesnega sodelovanja med družino, vrtcem oziroma šolo ter širšo skupnostjo za dobrobit otrok in njihovo uspešnost.
Predsednik Sekcije mestnih občin pri Skupnosti občin Slovenije in župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni je na posvetu v državnem svetu predstavil sodelovanje med generacijami poudaril pomen občin pri ustvarjanju družini prijaznega okolja ter vlogo lokalnih skupnosti pri oblikovanju prostorov sodelovanja, povezovanja in kakovostnega življenja za vse generacije.
Župan Občine Kamnik in državni svetnik Matej Slapar pa je v prispevku z naslovom: Kako ustvariti prostor za družino in medgeneracijsko sodelovanje? predstavil pomen lokalnih praks in projektov, ki omogočajo medgeneracijsko sodelovanje ter ustvarjajo prostor za povezano in vključujočo skupnost.
Konkretni primeri so lahko spodbuda ob svetovnim dnevomom starih staršev in ostarelih.
