Radio Ognjišče
Petra MalenšekPetra Malenšek
Andrej JermanAndrej Jerman
Rok MihevcRok Mihevc
Jakob Grbac z Zveze reševalcev iz vode (foto: Rok Mihevc)
Jakob Grbac z Zveze reševalcev iz vode | (foto: Rok Mihevc)

Rokavčki niso varuška

Svetovalnica Maja Morela Čuk

Poletje nas vabi na morje, k rekam, jezerom in bazenom. Prav ob vodi pogosto pozabimo, da se nesreče zgodijo hitro in največkrat takrat, ko jih najmanj pričakujemo. Gost Svetovalnice Jakob Grbac z Zveze reševalcev iz vode je opozoril, da utopitev ni vedno dramatičen prizor, kakršnega poznamo iz filmov. Z nami je delil nekaj uporabnih nasvetov, ki nam pridejo prav na dopustovanju ob vodi.

»Utapljanje v realnosti ni nujno glasno klicanje na pomoč in kriljenje z rokami kot to običajno ponazorijo v filmih. Oseba lahko le nemočno hlasta za zrakom in gleda v prazno, zato smo pozorni na soplavalce in, če opazimo kaj podobnega, ustrezno ukrepamo.« Prav zato je ob vodi ključna pozornost. Še posebej pri otrocih. »Tudi za 30 sekund brez nadzora je preveč,« opozarja Grbac. Otrok mora biti ob vodi vedno na dosegu roke odraslega.

Če opazimo človeka v težavah, ne odlašajmo s klicem na pomoč.

Čeprav obiskovalci kopališč včasih godrnjajo zaradi opozoril reševalcev iz vode, ta niso namenjena kaznovanju, ampak preprečevanju nesreč. Med najpogostejšimi so nevarni skoki v vodo. »Mi reševalci smo zelo alergični na salto. Lahko je samo enkrat dovolj, da spodrsne, se udariš ob rob bazena ali poškoduješ hrbtenico. To je lahko poškodba, ki te zaznamuje za vse življenje,« opozarja Grbac. Prav tako lahko nekdo pri skoku spregleda drugega kopalca in ga poškoduje. Preventivno ukrepanje zato ni pretirana previdnost, ampak skrb za varnost vseh obiskovalcev.

Maja Morela in Jakob Grbac
Maja Morela in Jakob Grbac © Rok Mihevc

Najpogostejša napaka je precenjevanje lastnih sposobnosti

Veliko nesreč se zgodi, ko ljudje precenijo svoje plavalne sposobnosti. Na morju in v jezerih nevarnost predstavljajo tokovi, valovi in nenadne spremembe globine. »Priporočal bi, da ne plavamo predaleč od obale in da ne plavamo sami.« Grbac poudarja pomen urejenih kopališč, kjer za varnost skrbijo reševalci iz vode, kopalna območja pa so ustrezno označena. Če se med plavanjem utrudimo, lahko pomaga položaj mrtvaka, pri katerem se obrnemo na hrbet in si odpočijemo. Še bolje pa je, da v nevarno situacijo sploh ne pridemo.

 »Nekdo mora biti zadolžen, da aktivno opazuje otroke pri igri.«

Rokavčki niso varuška

Plavalni pripomočki so lahko v pomoč, niso pa nadomestilo za pozornost odraslega. Rokavčki lahko zdrsnejo z rok, otrok pa se lahko obrne z glavo navzdol in ne zmore sam iz vode. »Nekdo mora biti zadolžen, da aktivno opazuje otroke pri igri. Če se zaklepetamo, je to lahko že težava.« Staršem svetuje, naj se med seboj jasno dogovorijo, kdo v določenem trenutku spremlja otroka. Najslabše je namreč, če vsi mislijo, da ga opazuje nekdo drug. Spominja se tudi primera, ko je oče le za nekaj trenutkov pogledal stran, da bi mlajšemu otroku pomagal nadeti rokavčke, medtem pa se je starejši otrok v otroškem bazenu že začel utapljati. Na srečo so to pravočasno opazili drugi obiskovalci.

Pazimo drug na drugega

Če opazimo človeka v težavah, ne odlašajmo s klicem na pomoč. Prav hitra reakcija lahko prepreči tragedijo. Voda namreč zahteva naše spoštovanje in pozornost. »Najboljši nasvet je preventiva, da v nevarno situacijo sploh ne pridemo,« še sklene Jakob Grbac z Zveze reševalcev iz vode.

Da bodo letošnji spomini polni brezskrbnega uživanja ob vodi poslušajte oddajo v našem avdio arhivu.

Svetovalnica

VIDEOTEKA

  • Škof Andrej Saje je bolnim in ostarelim podelil zakrament bolniškega maziljenja (photo: Jože Potrpin) Škof Andrej Saje je bolnim in ostarelim podelil zakrament bolniškega maziljenja (photo: Jože Potrpin)

    Tudi v bolezni in starosti ste koristni

    V cerkvi sv. Marije v Puščavi na Pohorju je dopoldne potekal romarski shod bolnikov, invalidov in ostarelih mariborske nadškofije. Sveto mašo, med katero so bolniki lahko verniki lahko prejeli ...

    Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si) Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si)

    Zakaj operacija pogosto ni prava rešitev

    Bolečine v hrbtenici so bolezen sodobnega časa in skoraj vsak se z njimi sreča vsaj enkrat v življenju. Kdaj je ta bolečina zgolj opozorilo in kdaj znak resnejših strukturnih težav? Kako ločiti ...

    Tine Golež (photo: osebni arhiv) Tine Golež (photo: osebni arhiv)

    Profesor, ki dijake še vedno vika ...

    Profesor fizike Tine Golež svoj prosti čas posveča pisanju. Ko beseda nanese na vprašanje, od kod črpa navdih za zgodbe, priznava, da gre za nekaj neulovljivega. Navdih se pojavi se iz vsakdanje ...

    Avdio player - naslovnica