Poslovil se je Jože Ramovš, večni iskalec smisla in resnice

Novice 24. 07. 2026, 07:59 Marjana Debevec

Svojo bogato življenjsko pot je sklenil antropolog, socialni delavec, znanstveni svetnik in izredni profesor dr. Jože Ramovš. Njegovo poslanstvo je bilo razumevanje človeka, odnosov in staranja. Diplomiral je iz skupinskega socialnega dela in pastoralne psihologije, doktoriral pa iz antropološke tematike človekovega doživljanja resničnosti pri dr. Antonu Trstenjaku, enem najvplivnejših slovenskih mislecev 20. stoletja.

»Življenje je sveto. Kakor koli pogledamo, je življenje vse kar imamo. Ni drugega. Brez življenja nas ne bi bilo. Vsakemu od nas se je zgodila vrsta naključij, že od poteka rojstva naprej, ko bi se vsak trenutek lahko kaj nepredvidenega pripetilo, in nas ne bi bilo več.

Da nam ob misli na življenje zaigra srce, ga imamo radi in ga živimo, moramo imeti za to razloge. Osebne, takšne, ki se nas dotaknejo.«

To je le nekaj pronicljivih misli, ki jih je dr. Jože Ramovš izgovoril v eni od oddaj Za sožitje, ki jo je vse od leta 2012 z njim pripravljala Nataša Ličen.

Dr. Jožeta Ramovša je močno zaznamovala štiriletna podiplomska specializacija iz eksistencialne analize in logoterapije po Franklu, ki jo je kot prvi iz jugovzhodne Evrope opravil v Münchnu pri Franklovi učenki dr. Elisabeth Lukas.

V omenjeni oddaji je v tej luči dejal:

»Vse življenje delam za dialog. Logoterapija, smisel kot duhovna razsežnost, se zadnjih dvajset let najbolj razvija – ne boste verjeli kje, v Rusiji. Tam je na univerzi na desetine profesorjev, ki vidijo pravo smer v smislu, v tem, da je v trpljenju bistvena kljubovalna moč duha.

V Evropi doživljamo blaginjo, kot je še nismo, pa imamo kljub temu največ duševno socialnih motenj. Kar pomeni, da udobja, ki ga živimo, ne znamo izrabiti za razvoj, ne za razvoj posameznika, ne skupnosti, ampak to veliko svobodo in velike možnosti otročje zlorabljamo.«

In še: »Patologija, od depresivnosti, agresivnosti, do osamljenosti in tako naprej, je v obilju enaka kot v pomanjkanju. Ljudi drži pokonci – da smo ljudje ljudje - tudi to, da zdržimo, ko je hudo.

Trpljenje ni edino. Drži pa, da se mu nihče ne more izogniti. Svobodo in velike možnosti, ki jih imamo danes, otročje zlorabljamo. Zmotno so prevladale ideje, da je človek kot Bog. Udobje je treba pametno obvladovati. Iščimo veselje, pogum in smisel vse do smrti. Tudi, ko je hudo.« 

Kdo je bil dr. Jože Ramovš?

Bil je eden glavnih snovalcev slovenske mreže medgeneracijskih programov, skupin za kakovostno staranje ter programov prostovoljskega družabništva z osamljenimi starejšimi ljudmi. V programih, ki jih je pomagal oblikovati, se je usposobilo več tisoč prostovoljcev, voditeljev skupin in sodelavcev.

Njegovo delo je povezovalo znanstveno raziskovanje s praktično pomočjo posameznikom, družinam in lokalnim skupnostim.

Pomemben del njegovega delovanja je bil povezan tudi s preprečevanjem in zdravljenjem alkoholizma ter drugih zasvojenosti. Preučeval je vzroke omamljanja in zasvojenost razumel kot težavo, ki prizadene človeka v vseh njegovih razsežnostih, pa tudi njegovo družino in širše okolje.

Pri svojem delu je poudarjal pomen osebne odgovornosti, podpornih skupin, zdravih odnosov in iskanja življenjskega smisla.

Bil je izredno plodovit avtor. Njegova strokovna bibliografija obsega več kot tisoč znanstvenih, strokovnih in poljudnih del, med njimi članke, raziskave, predavanja, radijske in televizijske prispevke ter knjige.

S ponatisi in prevodi je izšlo okoli sto njegovih knjig oziroma knjižnih izdaj. Med njegovimi pomembnejšimi deli je obsežna monografija Sožitje v družini, ki je izšla leta 2017. Veliko je prispeval tudi k temu, da so temeljna dela s področja logoterapije postala dostopna slovenskim bralcem.

Širša javnost ga je poznala tudi po predavanjih, intervjujih ter radijskih in televizijskih oddajah. Več let je sodeloval v oddaji Za sožitje na Radiu Ognjišče, v kateri je spregovoril o odnosih, družini, staranju, trpljenju, veselju in iskanju smisla.

Njegovi nastopi so bili zaznamovani z mirno besedo, življenjsko modrostjo in spoštovanjem do vsakega človeka.

V središču njegove misli je bilo prepričanje, da je človeško življenje sveto in da človek tudi v bolezni, starosti, izgubi ali trpljenju ohranja svoje dostojanstvo. Opozarjal je, da materialna blaginja sama po sebi človeku še ne prinese zadovoljstva.

Za polno življenje so po njegovem potrebni smisel, odgovornost, pogum, medsebojna pomoč in pristni odnosi.

Dr. Jože Ramovš je umrl 23. julija 2026, v osemdesetem letu starosti. Za seboj je zapustil bogato strokovno in duhovno dediščino, ki živi v njegovih knjigah, raziskavah, ustanovah, programih ter predvsem v ljudeh, ki jih je učil, spremljal in spodbujal. Njegovo delo ostaja pomemben prispevek k bolj človeški, solidarni in medgeneracijsko povezani slovenski družbi.

Ustanovitev Inštituta Antona Trstenjaka in več kot 1000 izdanih pisnih del

Leta 1992 sta z ženo Ksenijo ustanovila Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v Ljubljani, kjer je kot predstojnik vodil raziskovalno, pedagoško in svetovalno delo.

Je avtor obsežne socialne mreže medgeneracijskih programov, več socialnih inovacij, pri čemer je prakso povezoval s temeljnimi znanstvenimi dognanji. Pod tem okriljem se je usposobilo več tisoč prostovoljcev – voditeljev skupin in družabnikov za kakovostno staranje.

V tem času je v sodelovanju z dr. Antonom Trstenjakom v Slovenijo pripeljal dr. Viktorja Frankla. 

Prav on je tako zaslužen, da imamo Slovenci v svojem jeziku na voljo vsa temeljna logoterapevtska dela in bogat nabor različnih svetovnih in domačih avtorjev s tega področja.

Zadnja knjiga dr. Ramovša

Sredi junija je izšla nova knjiga prof. dr. Jožeta Ramovša: SKUPINA IN SKUPINSKO DELO, ki je sad polstoletnega raziskovanja in dela s skupinami v praksi.

»Ni take knjige na trgu,« pravi Jože Ramovš, vodilni slovenski strokovnjak na področju medgeneracijskega sožitja, ki je skupaj z ženo Ksenijo razvil izvirno metodo skupinskega socialnega učenja za osebnostni razvoj in lepše sožitje.

»Knjig o skupinah je bilo v preteklosti nekaj, v zadnjih letih pa skoraj ne več. Večina jih je bila namenjena posameznim vrstam skupin ali terapijam in so bile predvsem praktični priročniki.«

Nova knjiga Jožeta Ramovša je drugačna. Nastajala je kar 50 let in ni priročnik za eno samo področje. Enako uporabna je za gospodarstvo, vodstvene time, raziskovalne skupine, skupine za kakovostno staranje, terapevtske, verske, izobraževalne in vzgojne skupine.

Odgovarja namreč na eno največjih potreb sodobnega človeka:

»To je znanje, ki nam kot družbi ne gre več. Naša civilizacija je v zadnjih desetletjih, ko je bilo močne tradicije konec, izgubila socialni kapital in mehanizme, kako živeti v osnovnih skupinah: v družini, med prijatelji, v skupnosti. Posledica so osamljenost, površinski odnosi in nenehno razočaranje.«

Knjiga je namenjena vsem, ki želijo bolje razumeti človeka, odnose in umetnost medčloveškega sožitja. Kot pravi Jože Ramovš:

»Skupina je za človekov osebnostni razvoj in medčloveško sožitje to, kar so sklepi za telesno gibljivost.«

Bil je tudi častni občan občine Šentrupert.