Spominska slovesnost ob breznu pod Krenom, Kočevski Rog | (foto: Alen Salihović)
Škof Jamnik ob obletnici maše v Kočevskem Rogu opozarja, da je šlo za pogrebno mašo in povabilo na dolgo pot sprave
Novice Alen Salihović
Mineva 36 let od spominske maše v Kočevskem Rogu, ki jo je 8. julija 1990 daroval tedanji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Ob obletnici je ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik opozoril na pogovor, ki ga je leta 2015 za Družino pripravil Bogomir Štefanič, v katerem je osvetlil okoliščine tistega zgodovinskega dogodka ter razmišljal o pomenu sprave za slovensko družbo.
»Šlo je za krščanski pogreb vseh žrtev«
Škof Jamnik, ki je bil leta 1990 najprej kaplan v Kočevju, nato pa tajnik nadškofa Šuštarja, poudarja, da dogodek v Kočevskem Rogu po njegovem razumevanju ni bil predvsem »spravna slovesnost«, temveč simbolični krščanski pogreb in maša zadušnica za vse žrtve vojnega in povojnega nasilja. Spominja, da je nadškof Šuštar v nagovoru večkrat poudaril pomen molitve za pokojne, spoštovanja do vseh žrtev ter povabila na »dolgo pot sprave«.
Izkušnja Kočevskega Roga
Škof Jamnik se spominja svojih let v Kočevju, ko je bil dostop do Kočevskega Roga in drugih območij še vedno pod posebnim nadzorom. Ob obiskih kraških jam je po njegovih besedah naletel na posmrtne ostanke pobitih in doživel tudi spremljanje varnostnih služb. Ta izkušnja ga je utrdila v prepričanju, da je treba moliti tako za žrtve kot tudi za njihove rablje ter iskati pot odpuščanja in resnice.
Sprava temelji na resnici in odpuščanju
V pogovoru škof Jamnik poudarja, da sprava ne more temeljiti na pozabi ali političnih kompromisih, temveč na resnici, priznanju krivic, spoštovanju dostojanstva vsakega človeka in pripravljenosti na odpuščanje. Po njegovem razumevanju je sprava dolgotrajen proces, ki zahteva osebno notranjo spremembo, dialog ter pripravljenost graditi nove odnose. Pri tem se sklicuje tudi na nauk svetega papeža Janez Pavel II. o »očiščenju spomina« kot nujnem koraku na poti sprave.
Sprava ni pozaba
Posebej opozarja, da odpuščanje ne pomeni izbrisa zgodovinskega spomina. Nasprotno, človek lahko odpusti prav zato, ker se dogodkov spominja, vendar se osvobodi sovraštva in želje po maščevanju. Po njegovem prepričanju lahko le resnicoljubno soočenje s preteklostjo prepreči ponavljanje zgodovinskih krivic in omogoči bolj pravične medčloveške odnose.
»Podajte se na pot sprave«
Škof Jamnik tudi danes vidi sporočilo nadškofa Šuštarja kot aktualno. Njegove sklepne besede iz Kočevskega Roga – »Podajte se na pot sprave« in »Bodimo drug drugemu dobri in plemeniti in pošteni sopotniki in iskreni prijatelji. Bog je z nami!« – razume kot trajen poziv slovenski družbi, naj spravo gradi na resnici, spoštovanju, odpuščanju in dostojanstvu vseh žrtev.



