Samostan Stična | (foto: Vir: Samostan Stična)
Kateri je najljubši kotiček v stiški baziliki opata Fileja?
Cerkev na Slovenskem Rok Mihevc
Cistercijanski samostan v Stični danes praznuje obletnico posvetitve znamenite cerkve Žalostne Matere Božje. Od takrat mineva 870 let. Stiški opat Maksimilijan File ob tej priložnosti poudarja, da je cerkev v skoraj devetih stoletjih prestala številne preizkušnje, od požarov in vojn do političnih sprememb in menjav generacij cistercijanskih menihov. Kljub temu ostaja živa predvsem zaradi neprekinjene molitve, ki v njej odmeva že vse od njene posvetitve.
Želeli so živeti v samoti in tišini
Cerkev je 8. julija 1156 posvetil oglejski patriarh Pelegrin I., kot vse cistercijanske cerkve je tudi ta dobila posvetitev Materi Božji. Raziskave so pokazale, da je bila že takratna cerkev sezidana kot troladijska bazilika s prečno ladjo in dvema dolgima stranskima kapelama.
A zakaj prav v Stični? Cistercijani so samostan v Stični ustanovili na takrat odmaknjenem in močvirnatem območju. »Želeli so živeti v samoti in tišini, kjer bi se lahko posvečali temu, kar po nauku svetega Benedikta predstavlja središče meniškega življenja, iskanju Boga. Obenem so si prizadevali za življenje od dela lastnih rok, ne da bi bili odvisni od dobrotnikov ali hlapcev. Tako so izbrali tudi to močvirnato dolino v Stični. Najprej so zgradili samostan, nato pa postopoma obdelali in oblikovali okoliško pokrajino. Okolica samostana je skozi stoletja prerasla v kulturno krajino, ki še danes nosi pečat njihovega dela in prisotnosti.«
Sedanja generacija menihov v Stični sebe ne vidi predvsem kot varuhe zgodovine, umetnosti ali kulturnega spomenika državnega pomena. Predvsem smo varuhi molitve v tej cerkvi in verjamem, da je prav to njeno najpomembnejše poslanstvo.
Niso varuhi zgodovine, ampak so varuhi molitve
Bazilika danes služi tudi kot župnijska cerkev in je ena izmed največjih cerkva v Sloveniji, po nekaterih virih pa naj bi bila tudi najdaljša. »Čeprav je naša cerkev v vseh teh stoletjih doživela nešteto dogodkov in preizkušenj, sedanja generacija menihov v Stični sebe ne vidi predvsem kot varuhe zgodovine, umetnosti ali kulturnega spomenika državnega pomena. Predvsem smo varuhi molitve v tej cerkvi in verjamem, da je prav to njeno najpomembnejše poslanstvo.«
Kot zanimivost je opat File v pogovoru še razkril, da je njegov najljubši kotiček v baziliki meniški kor, kjer menihi več ur dnevno preživijo v skupni in osebni molitvi ter premišljevanju. Ob jubileju je opat obiskovalce povabil v Stično ter vsem zaželel blagoslovljene poletne dni.
