V javni obravnavi je predlog zakona o Nacionalnem demografskem skladu

Slovenija 07. 07. 2026, 15:13 Petra Stopar

Finančni minister Andrej Šircelj in državni sekretar na ministrstvu Peter Papež sta predstavila predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki je bil v teh dneh tudi medresorsko usklajen. Zakon po oceni ministrstva z boljšim upravljanjem državnih naložb prinaša varnejšo in stabilnejšo pokojnino za sedanje in prihajajoče rodove. Ministrstvo zagotavlja, da bo upravljanje sklada profesionalno in neodvisno.

Za pokojnine bo do leta 2055 potrebnih skoraj devet milijard evrov

Šircelj meni, da glede na demografske spremembe in izzive, s katerimi se bo Slovenija soočala do leta 2050, potrebujemo dodatne vire za financiranje pokojninskega sistema. Rodnost upada, prebivalstvo pa se vse bolj stara. »To seveda pomeni, da če danes dajemo za pokojnine nekaj manj kot 7 milijard – približno 6,8 milijarde, če izračunamo prispevke in tudi prispevek iz proračuna – bomo leta 2055 plačevali nekaj manj kot 9 milijard. Seveda ob tem, da rast pokojnin ostane takšna, kot je, po letu 2050 pa so ti trendi ugodnejši,« je ponazoril.

Oblikovanje dodatnih virov financiranja je po besedah državnega sekretarja odgovornost države, ki si ne more več zatiskati oči pred dejstvom, da smo v demografski zimi. Dodatni vir vladna koalicija vidi v premoženju, ki so ga ustvarili sedanji upokojenci in ga danes ustvarjajo prihajajoči upokojenci. Eden od bistvenih namenov vzpostavitve demografskega sklada je po ministrovih besedah v tem, da imajo tisti, ki so premoženje ustvarili ali ga ustvarjajo, od njega tudi koristi.

Državno premoženje združujejo v nacionalni demografski sklad

»Katero premoženje se vse vključuje v demografski sklad: tukaj lahko rečemo, da poleg obstoječega premoženja, ki je v SDH, še premoženje, ki je v Kadu, premoženje, ki ga ima Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ... Skratka, to je tisto premoženje, ki dejansko pomeni dodaten vir. Gre seveda za koncentracijo in s tem menim, da bomo imeli tudi določene koristi,« je Šircelj naštel in kasneje pojasnil, da bodo v sklad prenesene kapitalske naložbe.

Nacionalni demografski sklad, ki bo nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH) in s pripojitvijo Kapitalske družbe (Kad) in družbe DSU ter s prenosom praktično vseh državnih naložb nanj (tudi naložbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Zavarovalnici Triglav ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v zavarovalnici Vzajemna), naj bi prinesel koncentrirano, profesionalno, poenostavljeno in bolj učinkovito upravljanje državnega premoženja ter tako zagotovil varnejši in stabilnejši pokojninski sistem.

Del prihodkov bo namenjen pokojninam, oskrbi starejših in družinski politiki

Del vsakoletnih prihodkov od upravljanja premoženja sklada bo šel v pokojninsko blagajno ter za namene dolgotrajne oskrbe in družinske politike, del pa se bo reinvestiral z namenom trajnega plemenitenja premoženja sklada. V kolikšnem razmerju bodo ti deleži, je določeno v zakonu, je pojasnil državni sekretar Papež.

Glede na osnutek zakona je začetna vrednost premoženja sklada ocenjena na skoraj 17 milijard evrov. Predvideno je, da bo sklad vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend ter 40 odstotkov kupnin od prodaje nestrateških naložb tekočega leta v pokojninsko blagajno. Sklad bo po osnutku zakona vsako leto za namen sofinanciranja politike za skrb za starejše namenil 10 odstotkov dividend, prejetih v preteklem letu, dodatnih 10 odstotkov pa za ukrepe družinske politike. Za namene reinvestiranja bo šlo letno 40 odstotkov prejetih dividend in 60 odstotkov od morebitnih kupnin.

Upravljanje bo profesionalno in neodvisno, poudarja ministrstvo

Na ministrstvu zagotavljajo, da bo upravljanje profesionalno. Očitki, da naj bi šlo za koncentriranje politične moči, absolutno niso upravičeni, je zagotovil Papež in dodal: »Zakon izrecno določa načelo neodvisnosti. Sklad upravlja naložbe samostojno in neodvisno, organi sklada niso vezani na navodila državnih organov in drugih oseb, vsaka komunikacija z državnimi organi pa mora imeti sledljivost. Odgovornost je na upravljavcih sklada, ne na politiki.«

S Šircljem sta poudarila, da bodo sprejeti strategija upravljanja naložb sklada, ki jo bo DZ sprejel najpozneje v sedmih mesecih po uveljavitvi zakona, nato pa podobno kot je praksa zdaj pri SDH še letni načrti upravljanja, politika upravljanja in merila uspešnosti z jasno določenimi cilji.

Po javni razpravi zakon v Državni zbor

Vlada bo zdaj dva tedna zbirala pripombe javnosti na zakonski predlog. Ta bo nato po rednem postopku obravnavan v Državnem zboru, veljati pa naj bi začel 1. januarja prihodnje leto. Šircelj pričakuje, da bo vlada zakon pred tem uskladila tudi s socialnimi partnerji.