dr. Matej Lahovnik | (foto: STA/Tamino Petelinšek)
35 let slovenske samostojnosti: od 43- leta 1991, do 1.600 evrov neto leta 2025
Slovenija Marcel Krek
Slovenija po 35 letih od osamosvojitve beleži močno rast plač in kupne moči, saj je za nakup večine dobrin danes treba delati precej manj kot leta 1991. Kljub statističnemu napredku pa ekonomist dr. Matej Lahovnik opozarja, da Slovenija izgublja konkurenčno prednost pred drugimi državami v post-socialistični tranziciji.
Za večino dobrin delamo manj, izjema so nepremičnine
V letu osamosvojitve je povprečna slovenska neto plača znašala nominalnih 43,07 evra (približno 884 evrov ob upoštevanju revalorizacije), do konca leta 2025 pa se je povzpela na 1602,05 evra neto. Slovenski BDP na prebivalca je bil lani šestkrat večji kot leta 1991.
Cene so od osamosvojitve naraščale počasneje kot plače. Za kilogram kruha je slovenski delavec leta 1991 tako delal 27 minut, danes pa 24 minut. Za kavo delamo trikrat manj, za sladkor štirikrat manj, za manjši osebni avtomobil (primer Renault Clio) pa pol manj časa. Največji skok je pri elektroniki, saj za televizor danes delamo štirikrat manj.
Popolnoma drugače pa je pri nepremičninah, kjer Lahovnik opozarja na zapleteno zakonodajo pri preoblikovanju kmetijskih zemljišč v zazidljiva in pomanjkanje nadzora nad poreklom gotovine tujih državljanov. Z gotovino je namreč danes pri nas kupljen levji delež nepremičnin.
Ekonomska nujnost osamosvojitve in realna kupna moč
Lahovnik spomni na težke gospodarske razmere ob koncu jugoslovanskega socializma: "To pove predvsem, da je bila država, ki smo jo zapustili, ekonomsko popolnoma razsuta, in da smo pravzaprav zadnji trenutek zapustili tisto državo," pove Lahovnik in nadaljuje, da so mnogi že pozabili, da smo se takrat soočali z rekordno inflacijo, ki je znašala tudi več sto odstotkov, da so ljudje takoj, ko so dobili denar, takrat še dinarje, menjali v nemške marke, da veliko stvari sploh niso mogli več dobiti v trgovini ipd. "Skratka, z ekonomskega vidika, je bila osamosvojitev absolutno nujna," podčrta sogovornik.
Kupna moč povprečnega Slovenca se je realno povečala za dva- do dva in polkrat, kar pa je manj od pričakovanj, klestijo jo namreč predvsem obremenitev dela in podivjane cene nepremičnin, ker država nima pravega nadzora nad poreklom gotovine, s katero je kupljena večina nepremičnin.
Hrvaška in Češka uspešnejši pri lovljenju zaostanka
Slovenija ostaja najbolj razvita med nekdanjimi republikami SFRJ, a prednost se hitro topi, opozori Lahovnik in spomni na primer Hrvaške, ki se je Sloveniji približala predvsem po neto plačah. "Povprečna neto plača je samo še nekje za dobrih sto evrov manjša na Hrvaškem kot v Sloveniji, predvsem zato, ker je Hrvatom v zadnjih štirih letih vlade Roberta Goloba uspelo ustvariti bolj prijazno poslovno okolje kot pa smo ga imeli v Sloveniji," je kritičen.
Lahovnik sklene, da smo lahko s samim razvojem lahko zadovoljni, saj živimo precej bolje kot ob koncu osemdesetih let, a hkrati nezadovoljni, "ker vendarle so nas nekatere druge tranzicijske države, kot je Češka, prehitele in ker namesto, da bi mi dohiteli Avstrijo, je manj razvita Hrvaška skorajda dohitela Slovenijo."
