Pet mladih slovenskih prostovoljcev je za mesec dni zamenjalo domače okolje za Etiopijo. Sara Kavčič, Ana Lina Lenarčič in Bruno Žižmund iz Ljubljane ter mlada zakonca Sara in Tomaž Bračko iz Šmarij pri Jelšah pomagajo v salezijanskem mladinskem centru v mestu Debrezeit blizu Adis Abebe. Po prvem tednu pravijo, da so jih najbolj nagovorili otroci, odprtost salezijanske skupnosti in drugačen, bolj sproščen način življenja. Njihove odzive je zbral salezijanec Marko Suhoveršnik, njegovo poročilo objavljamo v nadaljevanju
Otroci, ki kljub pomanjkanju izžarevajo veselje
Dopoldne prostovoljci mlajše otroke iz revnejše okolice poučujejo angleščino in preprostih osnov glasbe, z njimi ustvarjajo na delavnicah ter se igrajo. Popoldne se pridružijo lokalnim animatorjem pri organiziranih igrah za starejše otroke, obenem pa poskrbijo tudi za najmlajše, ki se v center radi vračajo.
Ano Lino Lenarčič je posebej nagovorilo veselje otrok, ki ga njihova življenjska stiska ni zatrla. »Otroci so polni veselja in upanja. V njihovih očeh vidiš, da so polni življenja in da se zelo radi igrajo. Vedno, ko pridemo iz hiše, pritečejo do nas, nas primejo za roke in pozdravijo,« pripoveduje. Jezikovna ovira pri tem ni nepremostljiva. »Čeprav ne govorimo istega jezika, vedno najdemo nekaj, kar lahko počnemo skupaj.«
Prostovoljci živijo skupaj s salezijansko skupnostjo. Dan začenjajo in končujejo s skupno molitvijo, vsak dan pa se salezijancem pridružijo tudi pri sveti maši. Duhovno življenje jim daje moč za delo in prostor za hvaležnost ob vsem, kar doživljajo. Bruno Žižmund pravi, da so jih salezijanci sprejeli z veliko odprtostjo in pozornostjo. »Tukajšnja skupnost je zelo odprta in vsi se počutimo zelo domače. Salezijanci so zelo pozorni do nas in vedno sprašujejo, kako smo in ali smo v redu. Res smo lahko hvaležni, da smo del te skupnosti – pri obrokih, delu, molitvi in igri.«
Posebno izkušnjo doživljata Sara in Tomaž Bračko, ki sta se na misijonsko prostovoljstvo odpravila kot mlada zakonca. Oba sta že zaposlena, zato poudarjata tudi razumevanje delodajalcev, ki sta jima omogočila daljšo odsotnost. Ob odhodu sta se spraševala tudi, kako bo mesec dni živeti v skupnosti z drugimi prostovoljci, saj sta doma vajena svojega zakonskega vsakdana. Po prvih dneh ugotavljata, da je tudi skupnostno življenje dragocen del izkušnje. »Zelo lepo je živeti tukaj tudi z drugimi prostovoljci. To je res lepa, čudovita izkušnja – malo drugačen dopust, ki bi ga priporočila še komu,« pravita.
Prostovoljci so se že po prvem tednu dobro vključili v tamkajšnji način življenja. Kulturne razlike in drugačne prehranske navade jim niso preprečile, da bi se približali ljudem ter sprejeli drugačen način razmišljanja in dela. Sara Kavčič ob tem poudarja predvsem razliko med slovenskim in etiopskim vsakdanom. »Misijon doživljam kot nekaj zelo lepega. Vsak dan tukaj se mi zdi nekaj posebnega. Čeprav se slovenska in tukajšnja kultura zelo razlikujeta, še posebej v načinu življenja, je tukaj življenje veliko bolj sproščeno in brezskrbno kljub velikemu pomanjkanju.«
V novem okolju pa jim je dobro poznana don Boskova karizma, ki jih povezuje s salezijanskim poslanstvom med otroki in mladimi.
Na misijonsko izkušnjo so se pripravljali že pred odhodom. Zbirali so sredstva, ki so jih prinesli s seboj in bodo namenjena otrokom ter salezijanski skupnosti za nadaljevanje njenega poslanstva. Štirje salezijanci, ki delujejo v skupnosti, se vsem dobrotnikom iz Slovenije iskreno zahvaljujejo za njihove darove.
Slovenski prostovoljci pa domov pošiljajo tudi pozdrave in zagotavljajo, da se vseh spominjajo v molitvi. Ob vročini, ki te dni vztraja v Sloveniji, dodajajo še hudomušno željo: »Ko bi vam vsaj lahko poslali nekaj hladnih uric, ki jih tukaj prinaša vsakodnevni dež.«
Po dolgi in težki bolezni je Gospod sinoči k sebi poklical dolgoletnega župnika v Senožečah Pavla Kodeljo. Rojen je bil leta 1967, v duhovnika je bil posvečen leta 1998.
V petek so na Vinici pokopali duhovnika novomeške škofije Antona Gnidovca, ki je umrl na god arškega župnika sv. Janeza Vianeja. Pogrebno sveto mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval ...
Spomnim se pogovora z duhovnikom pred poldrugim desetletjem, ki me večkrat spomni na neizpolnjeno obljubo. Čeprav sva se poznala, me je ob neki priložnosti presenetil z željo, skoraj prošnjo. »Rad ...
Hči glasbenika Agopa Stepanjana, Sara Stepanjan, želi po desetletjih molka razkriti resnico o montiranem vojaškem procesu iz leta 1984, v katerem je bil njen oče skupaj z osmimi glasbeniki obsojen ...
V prvi avgustovski oddaji Naš gost smo gostili Patricijo Pašič, ljubeznivo ženo, skrbno mamo petih otrok, ponosno mlado babico, pogumno podjetnico, srčno ustvarjalko ter aktivno faranko v župniji ...
Izjemoma smo v času jutranjih svetovalnih oddaj v prvem avgustovskem petku, po tednu dni od slovesa dr. Jožeta Ramovša, skoraj uro radijskega časa posvetili spominu na njegovo izjemno osebnost in ...