prof. dr. Metka Zorc | (foto: Alen Salihović)
Dr. Metka Zorc: Zdravstvo moramo vrniti zdravnikom, v središču mora biti bolnik
Spoznanje več Alen Salihović
Slovensko zdravstvo potrebuje hitro ukrepanje, sodelovanje stroke in politike ter predvsem vrnitev bolnika v središče sistema. Tako je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj na Radiu Ognjišče in Planet 2 poudarila prof. dr. Metka Zorc, ustanoviteljica Medicorja. Spregovorila je o razmerah v zdravstvu, čakalnih dobah, odnosu do zdravnikov, zdravju srca, svojem dolgoletnem poznanstvu s papežem Frančiškom ter o tem, kaj Slovenija in svet potrebujeta za boljšo prihodnost.
Prekmurje je dežela posebnih in povezanih ljudi
Pogovor je potekal ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, zato se je Zorc najprej ustavila pri Prekmurju. Dejala je, da na Prekmurce gleda posebej pozitivno, saj jih vidi kot povezane in dobre ljudi s pozitivno energijo. Omenila je tudi svoje sodelavce iz Prekmurja ter sestre klarise v Turnišču, ki spremljajo njihovo delo. »Praznik priključitve matični domovini je poseben praznik in menim, da ga je vredno praznovati in obeležiti vsako leto,« je poudarila.
Ob tem je spregovorila tudi o svoji navezanosti na Slovenijo. Čeprav je imela možnosti za delo v tujini, se je odločila ostati doma, saj je želela v Sloveniji ustvariti nekaj posebnega.
»Zdravstvo je treba vrniti zdravnikom«
Precej bolj kritična je bila njena ocena trenutnega zdravstvenega sistema. Po njenem je stanje slabo, vendar ni čas zgolj za iskanje krivcev, temveč za pripravo jasne vizije in hitro ukrepanje. Zorčeva meni, da se je v zadnjih letih v Sloveniji razvilo negativno razpoloženje do zdravniškega poklica. Prepričana je, da morajo pri oblikovanju zdravstvenega sistema bistveno večjo vlogo dobiti zdravniki, saj prav oni poznajo potrebe bolnikov. »Temeljni odnos zdravnik-bolnik je vedno temelj dobrega zdravljenja,« je poudarila in dodala, da organizacije zdravstva ne bi smeli prepuščati ljudem brez neposrednih izkušenj z delom ob bolniku.
Posebej kritična je bila do ustvarjanja nasprotja med javnim zdravstvom in koncesionarji. Po njenem je takšno razlikovanje zgrešeno, saj morajo biti vsi deli sistema usmerjeni k istemu cilju – kakovostnemu zdravljenju bolnika. Sama nasprotuje sistemu, v katerem bi morali ljudje zaradi nedostopnosti zdravljenja zdravstvene storitve plačevati iz lastnega žepa.
Bolnik mora dobiti kakovostno zdravljenje ne glede na kraj
Zorčeva se zavzema za ohranitev močnega javnega zdravstvenega sistema in osrednje vloge kliničnega centra, hkrati pa za razvoj kakovostnega zdravstva po vsej državi. »Bolnik mora kjerkoli, v kateremkoli delu Slovenije, biti deležen enako dobre, kvalitetne zdravstvene storitve,« je poudarila. Ob tem je opozorila, da sta za dobro medicino potrebna medsebojno spoštovanje zdravnika in bolnika ter njuno sodelovanje.
Po njenih besedah ima Slovenija še vedno kakovostno medicinsko stroko in dobro medicinsko fakulteto. Tudi sama je osnovno znanje pridobila v Ljubljani, nato pa ga nadgrajevala v ZDA, Argentini in Švici. To znanje ji je, kot pravi, omogočilo razvoj ustanove Medicor, ki že tri desetletja zdravi slovenske srčne bolnike.
Čakalne dobe je treba urediti takoj
Med najnujnejšimi nalogami je izpostavila skrajševanje čakalnih dob in urejanje razmer v urgentnih centrih. Dolgotrajno čakanje težko bolnih ljudi je po njenem nedopustno. Spremembe potrebuje tudi primarno zdravstvo. Osebnemu zdravniku je treba po njenem vrniti veljavo, ki jo je imel pred epidemijo covida-19. Epidemija in zdravljenje na daljavo sta po njeni oceni močno posegla v neposreden odnos med zdravnikom in bolnikom. »Zdravnik mora pregledati bolnika samega, ampak ne samo uho, oko, srce – bolnika kot celoto,« je poudarila.
Prepričana je tudi, da brez sodelovanja zdravnikov zdravstvene reforme ni mogoče uspešno izpeljati. Stroka mora po njenem pripraviti jasno vizijo, politika pa mora biti pripravljena prisluhniti. »Tu ni več pomembno, kdo smo mi in kdo ste vi. Tu je pomemben bolnik, pomemben je zdravnik, pomemben je sistem,« je dejala.
Denar mora slediti opravljenemu delu
Pri odpravljanju čakalnih vrst dr. Metka Zorc opozarja, da zgolj dodatno financiranje ni dovolj. Najprej je treba ugotoviti, kje čakalne vrste dejansko nastajajo, določiti prednostne programe in nato dodatno plačevati opravljeno delo. Kritična je bila do preteklih rešitev, pri katerih po njenem ni bilo dovolj jasno, kam je šel denar, namenjen skrajševanju čakalnih dob.
Pomembna je tudi odgovornost vodstev zdravstvenih ustanov. Vodenje bolnišnice je po njenih besedah izjemno zahtevno, saj mora vodstvo spremljati stroške in hkrati zagotavljati kakovost zdravljenja. Zavzema se tudi za sistematično spremljanje rezultatov dela. Sodobni informacijski sistemi po njenem omogočajo preverjanje kakovosti, rezultatov zdravljenja in porabe materiala ter lahko pokažejo tudi, kje posamezni zdravnik potrebuje dodatno usposabljanje.
»Medicina mora temeljiti na timu«
Pomemben del uspešnega zdravljenja je po besedah prof. dr. Metke Zorc dobro usklajena ekipa. Še tako dober zdravnik danes ne more delovati sam. »Človek sam, zdravnik kot oseba, ima lahko ogromno znanja, veliko empatije, vendar sam danes v tem medicinskem svetu ne pomeni nič,« je dejala. V Medicorju zato po njenih besedah cenijo vsakega sodelavca – od zdravnikov do ljudi, ki skrbijo za čisto in varno okolje.
Slovenci premalo skrbimo za svoje srce
Velik del pogovora je bil namenjen zdravljenju bolezni srca in ožilja. Zorčeva je pojasnila, da je medicina na tem področju v zadnjih desetletjih izjemno napredovala. Posegi postajajo manj invazivni in za bolnike lažji, vendar zahtevajo dobro izurjene ekipe. V Medicorju nove metode uvajajo šele, ko je zanje ustrezno usposobljena celotna ekipa. Pri razvoju nekaterih metod so sodelovali tudi z vodilnimi tujimi strokovnjaki. Na vprašanje, ali Slovenci dovolj pazimo na zdravje srca, je odgovorila odločno: »Absolutno ne pazimo na zdravje.«
Opozorila je na pomen preventive, zdrave prehrane, primerne telesne teže, omejevanja alkohola in opuščanja kajenja. Posebej nevaren je visok krvni tlak, saj pogosto ne povzroča bolečin, kljub temu pa skrajšuje življenje.
Papež Frančišek je bil zanjo »padre Jorge«
Osebnejši del pogovora je Zorčeva namenila svojemu dolgoletnemu poznanstvu s papežem Frančiškom. Spoznala ga je prek svoje tete Katje še v času, ko je bil Jorge Mario Bergoglio kardinal v Buenos Airesu. »Za nas je bil vedno padre Jorge,« je povedala. Družinske vezi z Argentino so ji omogočile tudi druga pomembna poznanstva, med drugim s slovitim srčnim kirurgom Renéjem Favalorom, ki je močno vplival na njeno strokovno pot. S papežem Frančiškom je povezana tudi zgodba o slovenski potici. Ko je nekoč dejal, da bo po odhodu iz Buenos Airesa pogrešal slovensko potico, sta mu jo s sestro odnesli v Vatikan. Nato sta mu jo prinašali za veliko noč in božič. Pri tem jima je pomagal tudi kardinal Franc Rode.
Zorčeva želi Frančiškovo zapuščino ohranjati tudi v Sloveniji. V Piranu načrtujejo ustanovo, ki bi jo posvetili pokojnemu papežu, v njeni avli pa so že postavili njegov marmorni kip, delo kiparja Mika Simčiča.
»Če ne bi toliko vlagali v vojne, ne bi bilo lakote«
Ob koncu pogovora je dr. Metka Zorc spregovorila še o vojnah in razmerah v svetu. Posebej jo prizadene vojna v Ukrajini, tudi zaradi osebnih stikov s tamkajšnjimi kolegi. Pri razmišljanju o vojni se je znova navezala na papeža Frančiška in njegov poziv k miru. Prepričana je, da sodobna družba potrebuje več spoštovanja in krščanskih vrednot ter predvsem prizadevanja za končanje vojn. »Če ne bi vlagali toliko sredstev v vojne in orožje, ne bi bilo lakote na svetu,« je dejala.
Slovenija potrebuje prijateljstvo in pozitivno energijo
Kaj torej potrebujemo, da bi Slovenija postala dežela zdravja, miru in zadovoljnih ljudi? Odgovor Zorc je bil preprost: »Potrebujemo prijateljstvo, potrebujemo pozitivno energijo, potrebujemo zdravje.« Tudi politika bi se po njenem lahko nekaj naučila od medicine – predvsem tega, da mora biti pred ideologijo in spori človek. Različna stališča ne bi smela preprečevati sodelovanja. »Pomembno je, da ohranjamo prijateljske stike, da tudi, če smo drugače misleči, to spoštujemo in da za dobro Slovenije nadaljujemo skupno pot,« je sklenila.
