Ubiti drugega samo zato, ker se ne strinjam z njim?

Komentarji | 16.09.2025, 14:10 Marjana Debevec

Kdo je bil Chiarlie Kirk, smo v teh dneh slišali že veliko. In to iz več strani in s popolnoma različnih zornih kotov. Splošno je znano, da se je 31-letni Kirk rodil v zvezni državi Illinois. Bil je oče dveh otrok in pripadnik ene od protestantskih skupnosti. Pri 18 letih je ustanovil neprofitno organizacijo Turning Point USA (Točka preobrata ZDA), ki promovira konservativne vrednote med študenti na srednjih in visokošolskih kampusih. Ustanovil je tudi organizacijo za mobilizacijo verskih skupnosti.

Kirk je v svojih nastopih večkrat govoril o veri, Kristusu in ameriških vrednotah. Na vprašanje, zakaj veruje, je odgovoril: »Zato, ker je Kristus rešil moje življenje.«

Predvsem pa je odpiral prostor za debato med mnenjskimi nasprotniki, za kar v sedanjem, večinoma virtualnem svetu, ni prostora. Osebno se je srečeval z njimi, predvsem na fakultetah, in bil tudi umorjen med enim od teh dogodkov.

Mnogi, predvsem mladi, so mu sledili in redno poslušali njegove pogovore. Mislim, da smo si lahko enotni, tudi če se s kakšnim njegovim stališčem ne strinjamo, da je vedno odgovarjal spoštljivo in dajal razumske odgovore. Prav zato, ker je izhajal iz razuma in jasnih stališč, so mu radi prisluhnili.

Umorjen na temelju besed, ne dejanj

V eni od takšnih debat ga je oseba, ki je v postopku spremembe spola, vprašala, kaj si misli o tem. Najprej ji je prisluhnil, jo vprašal o njenem mnenju, nato pa jo povabil, naj išče mir srca, še več: mir v duši. In ji tudi dejal, da je škoda v telo vnašati toliko zdravil. Ni je obsojal, ampak ji je le dal misliti.

In vendar je bil umorjen prav na podlagi njegovih besed – ne zaradi dejanj. Že to je dovolj zgovorno, saj priča o tem, da ameriška družba, ki je vedno tako na piedestal postavljala svobodo izražanja, tega ne dopušča več.

To je nakazala že z umorom Melisse Hortman, nekdanje predsednica poslanske zbornice Minnesote, demokratke, matere, žene, javne uslužbenke in goreče katoličanke, ki so jo mnogi imeli zelo radi. Zaradi tega, ker se nekateri niso strinjali z njenim političnim delovanjem, je bila nasilno umorjena skupaj z možem.

Mladi, ki brezčutno podpirajo umor

Človek, ki se resnično lahko imenuje človek, bi se zgrozil ob teh dejanjih. Z osuplostjo in nejevero sem zato poslušala izjave ameriških mladih z levega pola, ki so smrt Kirka sprejeli z odobravanjem, češ da je bil že skrajni čas, da ga je nekdo ubil.

Nisem mogla verjeti svojim ušesom in sem posnetek še enkrat pogledala. Mogoče pa nisem dobro razumela? Žal sem prav razumela...

Po nekaterih raziskavah kar tretjina ameriških študentov podpira uporabo nasilja za preprečitev govora na kampusu. Veliko več predstavnikov generacije Z sprejema tudi nekatere oblike nasilja proti predstavnikom oblasti, kot starejše generacije.

Na omrežju X se v teh dneh veliko piše o podpiranju nasilja s strani tistih, ki podpirajo prebujenjsko ideologijo. Ironično so prav te struje vedno zagovarjale pacifizem, zdaj pa so mnenjskega nasprotnika pripravljeni celo umoriti. Kot da je teren za vojno že pripravljen.

Umor je zmaga?

In potem berem naše slovenske medije. V naslovih so se zgražali nad tem, da država odpušča profesorje in učitelje, ki ta umor podpirajo. In ne le na tiho podpirajo. Celo tako so zapisali: "Kar seješ, to žanješ." In še: "To ni tragedija. To je zmaga."

Grozljivo, da lahko nek pedagog sploh napiše kaj takšnega! In potem se naši mediji zgražajo nad njihovim odpuščanjem, ne pa nad njihovim pisanjem. Ne vem, kdo je tu nor... res se zdi, da želi prevladati diktatura enoumja.

Je pa zanimivo videti, da je umor Charlija Kirka povzročil tudi razkol v ameriški levici. Nekateri ga odobravajo, drugi pa so popolnoma proti in zgroženi nad tem, kar se je zgodilo. Je imel torej njegov umor drugačen učinek od načrtovanega?

Po enem umoru izgredi, po drugem molitve

In še ena podrobnost, ki vsekakor ni zanemarljiva. Po umoru temnopoltega Georgea Floyda, ko je oživelo predvsem z levico podprto gibanje Temnopolta življenja štejejo, so bile ulice polne izgredov.

Mnoge trgovine so nasilneži z razbijanjem uničili, trgovci so v strahu pred njimi zapirali svoje lokale. In vendar, je George Floyd umrl zaradi načina, kako ga je policist onesposobil, Charlie Kirk pa je bil hladnokrvno in načrtovano umorjen.

Kljub temu v njegovem primeru trgovine ostajajo odprte. Veste zakaj? Ker se Kirkovi podporniki zbirajo v molitvi zanj in ne razgrajajo po mestnih ulicah.

Še vedno pa mi odzvanjajo sovražni odgovori mladih, ki so pripravljeni umoriti tistega, s katerim se ne strinjajo. Torej ne gre le za posameznega atentatorja, ampak za širše stanje v družbi. V tej luči je zanimiv citat: Charlie nikoli ni uporabljal sovražnega govora, je pa govoril to, kar so drugi sovražili.

Pa vendar, kako smo lahko prišli tako daleč?

Iz družbe, ki je namesto sočutja in skrbi za drugega razglašala strpnost, kot temeljno načelo, smo najprej postali brezbrižni drug do drugega – češ živi in pusti živeti. Počasi smo se osamili, k čemur so veliko prispevala tudi sodobna družbena omrežja.

Tako je srce otrdelo, vera je marsikje usahnila, tradicija je izginila, kar je neizogibno vodilo do sovraštva do drugače mislečih. Žal se to zdi kot plodna zemlja za vsako obliko nasilja in vojne. Strah pred vojno je danes vedno močnejši in tudi utemeljen.

Nikakor ni namen tega mojega razmišljanja, da bi sodila o življenju Charlieja Kirka, saj ga premalo poznam. S kakšnim od njegovih stališč se tudi ne strinjam. Je pa njegov umor razkril marsikaj o ameriški družbi, pa verjetno tudi o Zahodni družbi nasploh.

Pogovarjajmo se

V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.

Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.