Kaj se dogaja s slovenskim gospodarstvom?

Slovenija | 18.10.2025, 09:00 Andrej Šinko

Slovensko gospodarstvo se ohlaja. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, v združenjih delodajalcev pa vlado zaradi zaostrenih okoliščin vnovič pozivajo k aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa. Predlog mora sicer podati ministrstvo za gospodarstvo, ki pa ocenjuje, da razmere še niso problematične.

Skrbi nizko število prostih delovnih mest

Slovenija naj bi letos glede na jesenske napovedi različnih institucij beležila med 0,7 in 1,1 odstotno gospodarsko rast. Slednja odraža nekoliko boljše trende v tretjem četrtletju na področju gradbeništva in predelovalnih dejavnosti. Skrbi pa nizko število prostih delovnih mest, ki v večjem delu predstavljajo strukturni primanjkljaj.

Na gospodarski zbornici opozarjajo, da bi za nekatere industrijske sektorje že bilo treba aktivirati shemo skrajšanega delovnega časa. »Gre za del kovinske in kemične industrije ter druge industrije, ki je močno podvržena mednarodni konkurenci. V teh delih gospodarstva bi aplikacija omenjene sheme preprečila dvig brezposelnosti. Skupno je bilo letos 5000 manj delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih, če upoštevamo neposredno zaposlene in agencijske delavce,« je pojasnil glavni analitik na gospodarski zbornici Bojan Ivanc.

Težave v avtomobilski industriji

Omenjeno je vezano tudi na težave trgovinskih partneric naše države. Nemčija in Italija imata težave v avtomobilski industriji, kar nekaj držav v Evropski uniji pa je soočenih tudi z visokim javnim dolgom. »To, da je javni dolg težava v Franciji in Italiji vemo že dolgo. V Nemčiji pa ni, ampak država je trenutno usmerjena v krepitev izdatkov za obrambo in infrastrukturo, kar pa pomeni, da se bo tudi njihova dinamika javnega dolga v obdobju treh do petih let vsaj še nekoliko povečevala. To seveda ne pomeni, da bodo nemške javne finance tako slabe kot francoske ali italijanske. Vseeno pa pomeni, da je tudi Nemčija zaradi okoliščin v katerih je Evropa, prisiljena dvigovati izdatke in imeti nekoliko večji primanjkljaj kot ga ima zdaj.«

Višji javni dolg po besedah sogovornika ne pomeni nujno nižje gospodarske rasti, na drugi strani pa ima Evropska centralna banka mehanizem, s katerim bi lahko odgovorila na morebitni napad špekulativnih igralcev, na francoske ali italijanske obveznice. V prihodnjem letu je sicer pričakovati, da se bo slovenska gospodarska rast spet gibala okoli dveh odstotkov BDP.