Vrnitev v srednji vek za afganistanska dekleta

Novice 13. 08. 2026, 11:16 Urh Sušnik

V soboto bo minilo pet let, odkar so borci gibanja taliban po kaotičnem umiku vojske Združenih držav Amerike in njenih zaveznic vkorakali v glavno mesto Afganistana ter znova prevzeli oblast v državi. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je ob tem sporočila, da je bilo od njihove vrnitve na oblast za srednješolsko izobrazbo prikrajšanih že 2,4 milijona deklet. Do leta 2030 pa naj bi ta številka zrasla na skoraj štiri milijone.

Čeprav organizacije ZN redno objavljajo izčrpna poročila o kršitvah človekovih pravic, se mednarodna skupnost sooča z vprašanji o učinkovitosti lastnih mehanizmov. Številne organizacije za človekove pravice in lokalne aktivistke opozarjajo, da ti mehanizmi odpovejo v trenutku, ko lokalne oblasti zavrnejo mednarodne normativne standarde ter izolacijo sprejmejo kot del svoje politike.

Afganistan pred talibani

Država na stičišču Srednje in Južne Azije je bila skozi svojo zgodovino pomembno kulturno in trgovsko središče, ki je povezovalo Indijo, Perzijo in Srednjo Azijo. Mesta, kot sta Balkh in Bagram, so služila kot ključna vez med Kitajsko in Rimskim imperijem ter pozneje Bizancem. Afganistan se je uspešno zoperstavil tudi Britanskemu imperiju med leti 1838 in 1919, zaradi česar se ga je oprijelo ime »pokopališče imperijev«.

Sledilo je obdobje relativnega miru, dokler ni leta 1973 kraljev bratranec z državnim udarom brez prelitja krvi vzpostavil republike. Sovjetska zveza je z vojaško posredovanjem med letoma 1979 in 1989 državo močno destabilizirala, v tem času pa so se oblikovale številne islamistične gverilske skupine. Ena izmed njih, mujahedini, je vodila sveto vojno proti komunističnemu režimu, pri čemer so jih močno financirale Združene države Amerike. Leta 1992 so mujahedini prevzeli oblast, a je zavezništvo kmalu razpadlo, kar je talibanom omogočilo prvi prevzem oblasti leta 1996. Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 so ZDA s pomočjo zaveznikov odstranile talibane in pomagale ustanoviti Islamsko republiko Afganistan. Ta se je kljub vloženim trilijonom ameriških dolarjev do svojega padca soočala s hudo korupcijo in stalnimi talibanskimi napadi.

Padec v srednji vek

Sistematičen izbris žensk iz javnega življenja in prepoved šolanja po oceni številnih analitikov pomenita vračanje afganistanske družbe v preteklost. K takšnemu razpletu je odločilno prispeval kaotični umik ameriških in zavezniških sil poleti 2021 pod upravo predsednika Josepha Bidna. Ponovni prevzem oblasti s strani talibanov je spremljal nov val nasilja, v katerem je bilo po podatkih ZN ubitih ali poškodovanih več tisoč civilistov in pripadnikov nekdanjih varnostnih sil. Umik je bil izveden tako hitro, da so sile ZDA na terenu pustile več milijard dolarjev sodobne vojaške opreme in orožja, s čimer so talibani čez noč postali ena najbolj oboroženih skupin na svetu.

Kljub poznejšim obljubam in menjavam diplomatskih pristopov mednarodnim akterjem ter trenutni ameriški administraciji situacije do danes ni uspelo izboljšati. Geopolitični umik se je tako prelevil v trajno humanitarno in družbeno krizo, katere največje žrtve ostajajo afganistanska dekleta. Afganistan je danes edina država na svetu, kjer je ženskam uradno prepovedano obiskovanje srednjih šol in univerz. A izključitev iz izobraževalnega sistema je le del širšega vzorca; nedavni zakoni ženskam prepovedujejo celo glasno govorjenje v javnosti ter obiskovanje parkov in športnih objektov. Medtem ko Združeni narodi opozarjajo, da bo ta prepoved afganistansko gospodarstvo do leta 2066 stala skoraj 10 milijard dolarjev, mednarodna skupnost ostaja bez učinkovitih vzvodov. Pozivi ZN tako pogosto trčijo ob zid izolacionistične politike, posledice pa bodo med generacijami afganistanskih žensk čutiti še desetletja.

Podzemne šole

Afganistanska dekleta pa ne čakajo na mednarodno pomoč. Britanska mreža BBC je v svojem dokumentarnem filmu že prikazala, kako se tamkajšnja dekleta šolajo na skrivaj. Ko jim je bilo leta 2021 prepovedano izobraževanje po zaključenem šestem razredu, so pogumne učiteljice s pomočjo nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti ustanovile mrežo tako imenovanih podzemnih šol.
Ure pouka potekajo pod pretvezo ur branja Korana ali tečajev šivanja. Zaradi stalnega nadzora oblasti morajo biti sodelujoči izjemno previdni, saj učiteljice in učenke tvegajo hude posledice, vključno z priporom, mučenjem ali celo čim hujšim. Tudi s pomočjo mednarodnih sredstev so te šole do danes omogočile izobraževanje že več kot 20.000 dekletom.

Tiha epidemija stiske in grozeči zdravstveni kolaps

Pomanjkanje perspektive in popolna osamitev med štirimi stenami imata za afganistanska dekleta uničujoče psihološke posledice. Nevladne organizacije opozarjajo na dramatičen porast depresije in poskusov samomora med mladimi ženskami, zaradi revščine in nezmožnosti šolanja pa se drastično povečuje tudi število prisilnih porok mladoletnih deklet. Dolgoročno pa prepoved univerzitetnega izobraževanja vodi v neposreden kolaps zdravstvenega sistema. Ker talibanski pravni red moškim zdravnikom prepoveduje pregledovanje žensk, bo država z upokojitvijo trenutne generacije zdravnic in babic ostala povsem brez ženskega zdravstvenega osebja, kar bo že v bližnji prihodnosti usodno za milijone afganistanskih žensk in otrok.

Kaj ostane?

Pet let po padcu Kabula je mednarodna skupnost večinoma odnehala. Diplomatski pritiski so oslabili, humanitarna pomoč se krči, pozornost pa se usmerja drugam. Afganistanska dekleta pa so edine, ki v tej situaciji še niso odnehale in se tiho upirajo, v kleteh, skritih dvoriščih in prek spletnih povezav. Njihova vztrajnost je edino pravo upanje, da ta generacija ne bo popolnoma izgubljena. A brez konkretnih usklajenih ukrepov mednarodne skupnosti bo cena, ki jo plačujejo še naprej rasla. V njihovem pogumu, v tistih skrivnih prostorih in v očeh deklet, ki se nočejo predati, lahko najdemo tudi svoj lastni navdih, opomin, da se ne smemo sprijazniti z nepravičnostjo, kjerkoli se pojavi. A če svet še naprej molči, bo cena, ki jo plačujejo, ostala prevelika: izgubljena življenja, zlomljene sanje in cele generacije, ki jim je bila ukradena prihodnost.