Postanimo majhne lučke
Oddaje | 05.02.2025, 11:09 Maja Morela
Praznik Jezusovega darovanja nas je v Sobotni iskrici nagovoril k razmišljanju, kakšno sporočilo prinaša svečnica in kako jo praznujemo. To nam je pojasnila naša sodelavka sestra Meta Potočnik. Z oddajo pa smo zavili tudi v hodnike Televizije Slovenija in se z urednico uredništva otroškega in mladinskega programa Martino Peštaj pogovarjali o procesu sinhronizacije risank.
To je luč v razsvetljenje vseh narodov
»Otroka starši po nekaj mesecih prinesejo v cerkev k zakramentu sv. Krsta. Takrat, ko so živeli Jožef, Marija in Jezus pa so otroke 40 dni po porodu starši prinesli v tempelj, da bi ga postavila pred Boga. To dejanje je tudi spomni na egiptovsko sužnost judovskega ljudstva, saj je Bog rešil vse izraelske prvorojence, da so lahko odšli v obljubljeno deželo in bili rešeni. Poleg tega pa je starček Simeon izmed vseh otrok v templju prepoznal Jezusa in rekel: »To je luč v razsvetljenje vseh narodov.« V Svetem Duhu je spoznal, da je to mesija odrešenik, ki jih bo popeljal v duhovno svobodo,« je razložila sestra Meta Potočnik.
Več kot 25 let nazaj je papež Janez Pavel II. svečnico razglasil za dan posvečenega življenja. S tem je želel povedati, da so redovniki in redovnice v Cerkvi darovani Bogu, da bi bili majhne lučke. Na svečnico namreč gremo vsi s svečami k sveti maši. Te sveče nas spominjajo, da smo vsi na nek način posvečeni in bi radi bili s svojim načinom življenja podobni Jezusu. Skupaj lahko damo od sebe velik plamen svetu. »Zato, otroci, bodite lučke, ko pridete v razred, ko pridete k babici, bodite prijazni, bodite polni božje luči, da bodo drugi rekli, glejte, to so pa kristjani.«
Potikali smo se po hodnikih otroškega programa na RTV SLO
V Iskrici smo spoznali tudi risano junakinjo kuno Suzi, ki je otrokom sporočila, da morajo soboto preživeti na svežem zraku. »Živijo, otroci! Suzi tukaj. Veste kaj? Dajte najprej pogledati kakšno dobro risanko. Potem malo, a ne preveč ponagajajte očku in mamici in nato nujno ven na sonce, če ga ni in dežuje pa si obujte škornje in odprite dežnik pa ven na zrak.« Ko je Suzi odskakljala po opravkih, je v studiu ostala igralka Mojca Fatur. Ta nam je predstavila svoje delo in povedala, da sinhronizacija risank ni tako zelo enostavna. »Replike moramo povedati s pravo intonacijo, besedam moraš dati prave poudarke. Čutiti se morajo vsa čustva lika, ki mu posojaš glas, poleg tega pa loviš odpiranje ust, kar pomeni, da moraš loviti pavze ali pa pohitriti izgovarjavo, kadar je to potrebno.« Mojca z veseljem posodi glas risanim junakom, saj pri tem uživa, obenem pa tako prinese veselje tudi domov. »Vidim koliko to pomeni mojim otrokom. Prepoznajo moj glas in vedno vzkliknejo: »Mami, to si ti!« to jim je cel žur.«
Sinhronizatorje usmerjajo režiserji, ki bdijo nad procesom, da vsak lik tudi v slovenščini izraža ravno prava čustva v določenem trenutku. Med drugimi, ki za to skrbi na TV SLO je Jaša Jamnik. Risanke ima rad, ker je zanj to svet posebne domišljije. »Če se risankam prepustiš že v otroštvu, dobiš pogled na svet, v katerem je možno nemogoče.« Bore malo bi se slišalo, kaj počneta režiser in igralec, če ju tonski mojster ne bi posnel. »Moja naloga je, da dobro postavim mikrofon, nastavim nivoje za dobre posnetke, nato sledim igralčevemu glasu, vse skupaj posnamem in nato uredim vse skupaj v poslušljivo enoto,« nam je povedal tonski mojster na TVS Matjaž Avsenak.
Katere risanke se bodo predvajale in katere sinhronizirale na TVS odloča urednica uredništva otroških in mladinskih oddaj Martina Peštaj. Vprašali smo jo, kakšno je njeno delo. »V službi pošljem ogromno elektronske pošte, najlepši je pa tisti kreativni del mojega poklica. To pomeni, da vodim skupino urednic oddaj, novinark in redaktorjev, ki ustvarjajo posamezne oddaje. Pravzaprav bdim nad vsemi oddajami, ki pri nas nastajajo in se z njihovimi ustvarjalci dogovarjam, kaj novega bi posneli. Ekipe skušam motivirati in jim pomagati, da snemanja opravijo najbolje, kar lahko in izberejo igralce, ter voditelje primerne za to nalogo.« Martina je tudi selektorica za risanke in tuje serije. To pa pomeni, da izbira, katere risanke se bodo pri nas predvajale. »Tuje serije običajno podnaslavljamo, da se otroci čim prej naučijo brati, risanke za predšolske otroke pa sinhroniziramo. Pri izboru risank sem pozorna na to, da so kakovostne, da pokrivajo raznolika področja in se vsaj z eno izmed njih lahko poveže vsak otrok.«