Radijsko katehezo bodo letos popestrili bratje in sestre Frančiškovih redov

Oddaje 04. 02. 2025, 07:00 s. Meta Potočnik

V letu Frančiškove Sončne pesmi (minilo je namreč 800 let od nastanka tega besedila) bomo vsako četrto soboto v mesecu pripravili večerno katehezo v okviru Sobotnega duhovnega večera. Naši gostje bodo bratje in sestre Frančiškovih redov. Pred Nedeljo božje besede in ob začetku Svetopisemskega maratona je s. Josipa Jurić FMM pred nas postavila sv. Frančiška in njegov odnos do Svetega pisma.

V čem je način življenja sv. Frančiška Asiškega za vas izziv, vam je v duhovno tolažbo, navdih za posvečeno življenje in oznanjevanje ljudem?

»Način življenja sv. Frančiška me v tem trenutku izziva, do življenja v resnici. Vabi me, da kljub vsemu hrupu sveta (zunanjem hrupu, ki je okoli nas, hrupu mojih želja in potreb, bolečin in ran, ki je v meni ter seveda hrupu, ki ga sama izbiram z bežanjem v svet glasbe, filma, novic, dogodkov, ...) najdem tišino. Da bi lahko prisluhnila glasu Gospoda, ki mi govori, da bi lahko slišala njegovo Božjo besedo, ki jo vsak dan berem in poslušam, a ne samo preslišala,... Potem pa, da bi sledila slišanemu, tako kot sv. Frančišek, ki ni odlašal in je takoj izpolnil kar je slišal, da Bog od njega želi.«

Sv. Frančišek je močno ljubil božjo besedo, jo spoštoval, in konkretno upošteval pri svojih odločitvah.

»Da, saj je živel korenito živeti evangelij in to je bistvo njegovega življenja. Tako kot Jezus je želel izpolniti Očetovo voljo v svojem življenju. Ko beremo spise sv. Frančiška, lahko začutimo kako močno je bil prežet z Božjo besedo. V nekaterih spisih imamo občutek, da so tam samo zlepljeni različno stavki Svetega Pisma. To nam pokaže kako je dihal Božjo besedo, da so bile njegove misli, besede in dejanja prepojene z njo (božjo besedo). V Frančiškovih spisih zasledimo 248 starozaveznih in 426 novozaveznih citatov; od slednjih jih je 268 iz evangelijev. Že bežen pogled na dane podatke nam kaže pogostost rabe novozaveznih citatov, še posebej evangeljskih. Uporabil jo je tudi v življenju: Blagoslov br. Leona – ko je opazi. stisko svojega brata mu je na listek napisal te besede:

Blagoslovi naj te Gospod
in te varuje.
Pokaže naj ti svoj obraz
in se te usmili.
Obrne naj svoje obličje k tebi
in ti da mir.
Gospod naj te blagoslovi,
brat Le T on.

Besedilo se skoraj dobesedno ujema z Aronovim blagoslovom iz 4 Mz 6,24-26, ki so ga v srednjem veku uporabljali le pri posvečevanju klerikov in na veliki četrtek pri odvezi grešnikov. Frančišek ga je torej poznal iz velikonočne liturgije ali pa iz časa, ko je sam sodeloval pri posvečenju."

Sv. Frančišek se je kar nekaj let iskal, taval po asiški okolici, molil, se postil in skušal odkriti kaj Bog želi od njega.

»Tako je. Na god sv. Matije leta 1208 v cerkvi sv. Marije Angelske – Porcijunkuli je pri sveti maši slišal odlomek iz Matejevega evangelija (Mt 10,7-13). Duhovnik je bral odlomek, ki govori o misijonskem poslanstvu dvanajsterih, kjer naroča apostolom naj se ne oskrbujejo z denarjem, ne s popotno torbo ne z dvema suknjama ne s sandali ne s palico,... Jezus jih pošilja oznanjati Božje kraljestvo in daje moč ozdravljanja in izganjanja demonov. Ta odlomek se ga je močno dotaknil in je po maši prosil duhovnika naj mu razloži ta odlomek in takrat je vzkliknil »To je tisto, kar hočem, v to verjamem, to želim delati z vsem srcem«.

Posledica podrejanja evangeljskemu nauku je bilo za Frančiška prepričanje, da se njegovo življenje vrti okoli sfere milosti (»Gospod mi je dal ...«), to pa je bil vir hvaležnosti in veselja. Frančišek je želel v celoti živeti evangelij, hotel je biti čim bolj podoben Kristusu, a vedno v katoliški Cerkvi, zato je prosil duhovnike za razlago in potrditev, če dobro razume Božjo besedo. Sv. Frančišek je svoje znanje o navdihnjenih besedilih (Svetem Pismu) črpal predvsem iz liturgije in liturgičnih knjig. To so bili izbrani fragmenti in so lahko zveneli tudi kot naročilo, ki se jih je sv. Frančišek trudil izpolniti kot posebne zapovedi, ki jih Bog daje tistim, ki poslušajo Gospodove besede. Sv. Frančišek se zdi je skušal evangelij dobesedno udejanjati v življenju/življenje.«