Papež Leon XIV. pri angelusu | (foto: Matteo Pernaselci/Vatican Media)
Papež Leon poudaril pomen tihih dejanj dobrote, ki vračajo upanje in gradijo mir
Papež in Sveti sedež Andrej Šinko
Papež Leon XIV. je ob opoldanski molitvi poudaril, da srečanje z Jezusom prinaša resnično veselje, okus in svetlobo v vsakdanje življenje. Pri tem je kot ključno omenil pomen tihih dejanj dobrote, saj ta vračajo upanje in gradijo mir. Ob tem pa dodal, da tudi kadar smo potrti, nas Oče nikoli ne pozabi.
Med nagovorom na Trgu svetega Petra je papež Leon XIV. razmišljal o Jezusovih besedah po razglasitvi blagrov. Evangelij namreč ne našteje zgolj osmih blagrov, ampak se Jezus nato obrne na tiste, ki jih živijo, in jim pove, da zaradi njih »zemlja ni več ista in svet ni več v temi«. Papež je pojasnil, da pravo veselje daje okus in svetlobo temnim delom življenja. To veselje izhaja iz »načina življenja, načina bivanja na zemlji in sobivanja, ki si ga moramo želeti in izbrati«.
Jezusova dejanja navdihujejo
Ko človek sreča Jezusa, krotkega, preprostega, ubogega v duhu in lačnega pravičnosti, se ne more več vrniti v prazno in pusto življenje. V tem srečanju se »odklenejo usmiljenje in mir kot moči preobrazbe in sprave«. Papež se je oprl na knjigo preroka Izaija, ki zelo konkretno opisuje, kako premagati krivico. In sicer z deljenjem kruha z lačnimi, sprejemanjem ubogih in brezdoomnih, oblačenju golih in nepozabljanju na bližnje in domače. Ko človek živi tako, pravi prerok, »bo tvoja luč zasijala kakor zora, tvoje okrevanje pa bo hitro vzklilo«.
Papež je pojasnil dvojni pomen te podobe. Na eni strani je to luč, ki je ni mogoče skriti, saj kot sonce razganja temo, po drugi strani pa rana, ki je nekoč pekla, a se zdaj zdravi. »Boleče je izgubiti okus in se odpovedati veselju,« je dejal papež, »saj je to rana, ki lahko zareže globoko v srce.« Jezus v evangeliju opozarja, naj ne obupamo: sol, ki izgubi okus, »ni več za nič, razen da jo vržejo ven in poteptajo«.
Koliko ljudi, morda tudi mi sami, se kdaj počuti odvržene, brez vrednosti, z zlito ali prikrito svetlobo. A Jezus prinaša upanje: Bog nas nikoli ne vrže proč. Pozna naša imena in skrbi za našo edinstvenost. »Vsaka rana, tudi najgloblje zarezana, se bo zacelila, če sprejmemo besedo blagrov in se vrnemo na pot evangelija,« je poudaril papež.
Kako ponovno zanetiti veselje?
Papež je pojasnil, da preprosta dejanja odprtosti in pozornosti do drugih znova prižgejo veselje. A ravno s svojo preprostostjo so pogosto v nasprotju z logiko sveta. Jezus je bil v puščavi prav tako preizkušan, da bi izbral druge poti in se uveljavil na drugačen način. A vse te poti bi ga vodile stran od njegovega resničnega »okusa«, tistega, ki ga vsak teden okušamo v razlomljenem kruhu: življenje darovano, tih ljubeči dar.
Na koncu je papež Leon XIV. spodbudil zbrane, naj se »hranijo in razsvetljujejo v občestvu z Jezusom«. S tem ne bomo postali glasni ali napihnjeni, ampak bomo »kakor mesto, ki stoji na gori, ne le vidno, temveč vabljivo in gostoljubno. Mesto Boga, kjer si želi živeti vsak človek in najti mir.«
