Anin sklad pri Mariji Pomagaj | (foto: www.marija.si)
Anin sklad – znamenje skrbi Cerkve za družine
Cerkev na Slovenskem Alen Salihović Marta Jerebič
Na Brezjah pri Mariji Pomagaj so se ob godu svete Ane in Joahima zbrale družine, ki jih povezuje Ustanova Anin sklad. Romarsko srečanje je bilo priložnost za skupno molitev, zahvalo in spodbudo družinam, da ostajajo trdno zasidrane v veri, medsebojni ljubezni in zaupanju v Boga.
Srečanje se je začelo s sveto mašo na trgu pred baziliko Marije Pomagaj, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob njem so somaševali provincialni minister minoritov p. Milan Kos, provincialni minister kapucinov br. Primož Kovač, rektor brezjanskega svetišča p. Robert Bahčič ter nadškofijski tajnik Boštjan Prevc.
Navzoče je ob začetku bogoslužja pozdravil predsednik Ustanove Anin sklad in provincialni minister Slovenske minoritske province sv. Jožefa p. Milan Kos. Spomnil je, da Cerkev na god svete Ane časti zgled vere in zaupanja v Boga, Anin sklad pa želi biti konkretno znamenje skrbi Cerkve za družine.
»Anin sklad je znamenje konkretne skrbi Cerkve za družine ter znamenje solidarnosti in spoštovanja do življenja. S svojo podporo želi pomagati družinam pri njihovem poslanstvu. Družina je prostor, kjer se rojevajo vera, upanje in ljubezen. Današnje srečanje je priložnost za spoznavanje, izmenjavo izkušenj, krepitev in spodbudo, da nobena družina ni sama,« je poudaril p. Kos ter družine ob godu svete Ane povabil, naj svoje življenje še naprej izročajo v Božje varstvo.
»Hodi za menoj« – povabilo tudi zakoncem
V pridigi je nadškof Stanislav Zore razmišljanje začel ob prazniku svetega apostola Jakoba. Dejal je, da je Jezusov klic »Hodi za menoj« namenjen tudi današnjim zakoncem in družinam.
»Ni naključje, da sta vidva skupaj. Zadaj je Božji klic. Če se kdaj poraja vprašanje, zakaj, se vrnita v trenutek, ko se je rojevala vajina ljubezen,« je spodbudil zakonce ter poudaril, da je zakonska in družinska pot odgovor na Božji klic.
Po njegovih besedah je zakon vsakodnevna odločitev za hojo za Kristusom, ki zakoncem daje moč, da vztrajajo v zvestobi, ljubezni in medsebojnem sprejemanju.
»Božji dar smo drug drugemu«
Nadškof je posebej izpostavil tudi letošnjo 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega in njegovo znamenito misel: »Ko mi je Gospod dal brate.« Po njegovih besedah te besede razkrivajo bistvo družinskega življenja.
»Gospod vam je dal te otroke. Zato bi rad, da vsak dan pogledate vanje kot v Božji dar. Božji dar smo drug drugemu. Bolj ko bomo to doživljali, bolj bo naše življenje odgovor svetu, ki hrepeni po ljubezni, hkrati pa vse bolj doživlja osamljenost. Srečna je družina, ki ne živi v virtualnem svetu odnosov, ampak v svetu resničnega življenja,« je poudaril.
Ob tem je družine spodbudil, naj drug v drugem vedno znova prepoznavajo Božji dar ter gradijo odnose, ki temeljijo na ljubezni, odpuščanju in medsebojni podpori.
Tajnica Aninega sklada s. Hermina Nemšak o delovanju ustanove
Čeprav se številne družine soočajo tudi z materialnimi izzivi, tajnica Aninega sklada meni, da je največja težava drugje.
»Otroci včasih vprašajo starše, zakaj nas je pa toliko. Ne čutijo se vedno sprejeti med vrstniki. Prav ta občutek nesprejetosti je za mnoge največja bolečina,« je povedala s. Hermina.
Zato imajo srečanja družin posebno vrednost. Otroci in mladostniki lahko spoznajo vrstnike iz podobnih družin ter ugotovijo, da niso sami. Hkrati starši dobijo potrditev, da je številčna družina dar in ne breme. »V družini se otroci naučijo medsebojne pomoči, delitve in odgovornosti. To je bogastvo, ki ga ni mogoče izmeriti.«
Potrebe družin se spreminjajo
S. Hermina opaža, da so bile pred leti največja težava stanovanja, danes pa družine pogosteje potrebujejo ustrezno prevozno sredstvo. »Družina mora priti do starih staršev, na srečanja ali romanja. Avto je za številne velike družine nuja.«
Spreminjajo se tudi vrednote mladih. Po njenih besedah danes pogosteje razmišljajo o zaslužku in poklicni poti, medtem ko so nekoč več poudarka namenjali skupnosti in medsebojnim odnosom.
Kljub temu opaža, da otroci iz številčnih družin radi iščejo družbo in skupnost. »Zanimivo je, da se otroci iz velikih družin zelo dobro počutijo v večjih skupinah. Navajeni so živeti skupaj.«
Včasih družine potrebujejo predvsem nekoga, ki jih posluša
V Aninem skladu je s. Hermina dejavna že devet let. Pravi, da je njen največji izziv najti čas za pogovor z družinami. »Velikokrat me pokličejo predvsem mamice. Pogosto sploh ne potrebujejo odgovora. Dovolj je, da jih nekdo posluša.«
Posebno dragoceni so ji obiski družin na njihovih domovih. »Ko družino obiščem, jo popolnoma drugače razumem. Veliko lažje začutim njihovo življenje in njihove potrebe.«
Iz družine z dvanajstimi otroki
S. Hermina prihaja iz številčne družine, saj je odraščala z enajstimi brati in sestrami. »Danes, po sedemdesetih letih, se nas enajst še vedno pogosto zbere na domačiji. Ostanimo povezani. Če je družina povezana, bo veliko lažje hodila skozi življenje.«
Prepričana je, da so vera, zaupanje in ljubezen temelj vsake družine. »Tam, kjer sta vera in zaupanje, je tudi ljubezen. Kjer pa vsak misli samo nase, je življenje veliko težje.«
Ob tem je poudarila tudi pomen odprtosti za življenje. »Če želimo, da bo Slovenija ostala dom Slovencev, potrebujemo otroke. Zato sem hvaležna vsem družinam, ki pogumno sprejemajo življenje.«
Geslo letošnjih srečanj Aninega sklada je »Družina – kraj svetosti«. Po besedah s. Hermine je prav vsaka družina na svoj način poklicana k svetosti, kar so pokazali tudi odgovori družin na srečanju v Kančevcih.
Dobrotnikov je vse manj
Anin sklad trenutno mesečno pomaga več kot šestdesetim družinam. Višina pomoči je odvisna od števila otrok, mlajših od 19 let. Ob tem s. Hermina opozarja, da se sklad sooča z upadanjem števila dobrotnikov. »Pred leti smo imeli okoli 340 dobrotnikov, danes jih je približno 270. Mnogi starejši podporniki so umrli, mlajši pa njihove podpore ne nadaljujejo vedno.«
Znižali so se tudi zneski donacij, saj se številni dobrotniki sami soočajo z višjimi življenjskimi stroški. Kljub temu ostaja hvaležna za vsak prispevek. »Vsakega daru smo iskreno veseli. Le s pomočjo dobrotnikov lahko pomagamo družinam. Zato se vsem iz srca zahvaljujem.«
Dodala je, da lahko posamezniki Anin sklad podprejo tudi z enkratnim ali rednim darom. Podatki za donacije so objavljeni na spletni strani ustanove.
Pričevanje življenja in ljubezni
Ob koncu se je nadškof Zore zahvalil Ustanovi Anin sklad za njeno poslanstvo ter družinam za njihovo pričevanje vere in odprtosti za življenje.
»Hvala za pričevanje življenja in ljubezni, ki ga dajete svetu. Naj vas spremljata varstvo svete Ane in priprošnja Marije Pomagaj, Božji blagoslov pa naj vam daje moč za povezanost, sprejemanje in medsebojno darovanje,« je sklenil.
Po koncu bogoslužja se je romarski dan nadaljeval v sproščenem druženju družin, ki jih povezuje Ustanova Anin sklad. Srečanje je ponovno potrdilo, da je družina prostor, kjer se rojevajo vera, upanje in ljubezen, ter da medsebojna podpora in povezanost ostajata eno najlepših pričevanj krščanskega življenja.
