Škofje v božičnih poslanicah: Življenje, upanje in pogum brez strahu

Cerkev na Slovenskem 24. 12. 2025, 11:14 Alen Salihović

V božičnih poslanicah slovenski škofje tudi letos nagovarjajo vernike in ljudi dobre volje s sporočilom življenja, upanja in poguma. V ospredje postavljajo skrivnost učlovečenja, vrednost vsakega človeškega življenja ter zaupanje, da tema in strah nimata zadnje besede. Božič po njihovih besedah razodeva Boga, ki ne prihaja z močjo oblasti, temveč v krhkosti otroka, da bi bil blizu vsakemu človeku.

Škof Štumpf: Bog je izbral ponižnost, da bi človek živel

Koprski škof Peter Štumpf, ki je zbolel in ne bo vodil božičnih slovesnosti v božični poslanici z naslovom Prišel je, da bi živeli spominja, da se je Jezus rodil v konkretnem zgodovinskem in političnem okviru, a v popolni drugačnosti od človeških pričakovanj. »V času, ko je svet deloval pod močjo cesarske oblasti, je Bog za svoje razodetje izbral ponižnost in revščino,« poudarja.

Po njegovih besedah Jezusovo rojstvo v jaslih razodeva temeljno resnico o Bogu in človeku: »Resnična vrednost življenja ni v moči, nadzoru in vplivu, temveč v ljubezni, skromnosti in bližini.« Božič je zanj praznik življenja, ki ni naključje, ampak dar Božje ljubezni, zato nas opominja na odgovornost do življenja v vseh njegovih obdobjih – »od naravnega spočetja do naravne smrti«.

Posebej se ustavi ob družini, ki je po njegovih besedah prostor, kjer je Bog rad doma: »Zaradi njegove prisotnosti v družini zmeraj domujeta ljubezen in upanje.« Ob tem izrazi tudi skrb za stare in bolne ter razmislek, kako bi Cerkev v Sloveniji lahko še okrepila skrb zanje, tudi z ustanavljanjem hospicnih hiš.

Škof Matjaž: Betlehemska luč, ki je tema ne premaga

Celjski škof Maksimilijan Matjaž v poslanici Betlehemsko upanje izhaja iz angelovega oznanila: »Ne bojte se.« Po njegovih besedah je to veselo oznanilo, ki že dva tisoč let prižiga luč upanja in potrjuje, da »tema Luči ni in ne bo nikoli premagala«.

Opozarja, da se luč božiča ne pusti ugasniti niti v času prevare, brezbrižnosti in nasilja. »Bog je Bog luči in ne teme, Bog upanja in ne strahu, Bog življenja in ne smrti,« poudarja. Kristus se rojeva v revščini in majhnosti, da bi se ga človek ne bal in da nihče ne bi mislil, da si mora Božjo bližino zaslužiti z ugledom ali močjo.

Po besedah škofa Matjaža vsi dogodki Jezusovega življenja – od rojstva do križa – niso bili naključje, temveč del Božjega načrta. »Krščansko upanje nam sporoča, da ima naše življenje smisel in da je vsako življenje dragoceno,« dodaja in vernike vabi, naj postanejo »romarji upanja« ter varuhi življenja, zlasti pri najranljivejših.

Škof Kozinc: Bog vabi k veselju, ne k strahu

Soboški škof Janez Kozinc v božični poslanici prav tako izpostavlja angelovo sporočilo: »Ne bojte se.« Opozarja, da so bila pričakovanja ljudi o Mesiju pogosto drugačna od Božjega načrta. »Pričakovali so, da pride kot lev, a je prišel kot jagnje,« zapiše in spomni, da niti Jezusovo trpljenje ni bilo napaka, temveč del odrešenjskega načrta.

Božič po njegovih besedah razodeva Boga, ki se je »zavezal k ljubezni do človeka«, zato krščansko življenje ne temelji na strahu, ampak na veselju in zaupanju. »Bog nas v Jezusu vabi k veselju, ne k strahu,« poudarja in dodaja, da lahko pozorno srce tudi danes prepozna Kristusovo tiho navzočnost v vsakdanjih dogodkih – v dobrem in v trpljenju.