Jaslice | (foto: Unsplash)
Na piknik k jaslicam
Sobotna iskrica Maja Morela Čuk
V zadnji letošnji oddaji Sobotna iskrica smo gostili urednico revije Mavrica Evo Markovič. Pogovor je bil pravzaprav nežna adventna spodbuda, kako v predprazničnem hitenju ohraniti bistvo, se umiriti in božič doživeti kot praznik Jezusovega rojstva in ne kot tekmo v nakupovanju, pospravljanju in lučkah.
Advent beži skozi prste, a se lahko ustavimo
Eva z nasmehom priznava, da je advent zelo pester čas tako v domačem okolju, še posebej pa v službi. A dodaja, da se stvari uredijo in za vsako se najde čas. Pred prazniki je v uredništu Mavrica živahno, saj skušajo dokončati čim več nalog, vendar si kljub delu vzamejo čas za bistveno. V njihovem prostoru so okras predvsem adventni venčki: »Prižgemo svečke tudi med delovnim časom, se dobimo v molitvi in ob ponedeljkih začnemo s sveto mašo.« Ta preprost ritem: sveča, molitev, maša, je njihov način, da advent ostane več kot samo koledarski odštevalnik.
Najlepše darilo je to, da nam je Bog poslal Jezusa. Nobeno drugo darilo se po njenem s tem ne more primerjati.
Jaslice, ki zbližujejo
Eva posebej izpostavi razstavo jaslic, ki jo je obiskala in pravi, da ji je prinesla pravo otroško veselje. Jaslice imajo moč, da zbližujejo. Ko jih ljudje pridejo pogledat, se v zraku začuti nekaj drugačnega, več dobrote, več pripravljenosti pomagati. Advent je po njenem čas, ki nas “poravna” k bistvenemu. In kaj je bistveno? Eva odgovori zelo jasno: »Če se mi bližamo Bogu, se Bog približuje nam . Prihaja kot otrok.« Prav ta bližina pojasni, zakaj se lahko v adventu bolj povežemo tudi med seboj.
Najlepše darilo
Ko pogovor nanese na darila, Eva brez oklevanja poudari, da je središče božiča drugje: »Najlepše darilo je to, da nam je Bog poslal Jezusa. Nobeno drugo darilo se po njenem s tem ne more primerjati.« Težava današnjega časa pa je pogosto hrup tako zunaj in v nas. »Problem je tudi, da se sploh ne uspemo ustaviti, prižgati svečke na venčku in se spomniti, kaj sploh čakamo.«
Triki za miren sveti večer
Ker se družine na sveti večer hitro ujamejo v hitenje, Eva ponudi čisto praktičen nasvet: »Čim več stvari se lahko naredi že pred 24. decembrom. Tako čiščenja in peke dobrot na sveti večer ni.« Pri Evi doma je poseben trenutek postavljanje jaslic: »Zdi se nam, da je to res tisti trenutek, ko nas to zbliža z Jezusom.« Ugotovili so tudi, da je dobro božični večer preživeti v krogu najožje družine sorodnike pa obiskati raje 25. decembra, ko je več miru in časa.
Čim več stvari se lahko naredi že pred 24. decembrom. Tako čiščenja in peke dobrot na sveti večer ni.
Piknik pri jaslicah
Eden najbolj simpatičnih predlogi v januarski Mavrici je zanimiv ritual po postavitvi jaslic, ki lahko služi tudi kot namig, kako in kje prespati s svetega večera na božični dan. »Lahko si pred postavljenimi jaslicami, ki jih prej blagoslovimo in ob katerih pojemo in molimo, uredimo udobno gnezdo, prinesemo odeje in vzglavnike ter čaj in pri novorojenemu Jezusu prespimo.«
Bistvo adventa in božičnih praznikov ni v popolnosti, temveč v drobnih korakih proti Luči.
Lučka v srcu in zakrament sprave
Eva lepo razloži prispodobo, da je treba decembra prižgati tudi lučko v srcu: »Bog je tisti, ki prižiga lučko v našem srcu, da lahko potem svetimo drugim.« Pri tem pa poudari, da priprava na božič ni le okrasitev doma, ampak predvsem pot k Bogu: maša, osemdnevnice in še posebej sveta spoved, ki jo opiše zelo domače »kot duhovno tuširanje«, ko pred Jezusa položimo tudi tisto, kar nam ni uspelo, in začnemo znova
Majhni koraki
Letošnje leto bo Evi Markovič ostalo v lepem spominu. Še posebej na kariernem področju, saj je njeno delo zaznamovalo imenovanje na uredniški stolček revije Mavrica. Revijo vidi kot most, ki povezuje otroke, župnije, ustvarjalce in katehete: »Kot potovanje, na katerega gremo skupaj k Jezusu.« V prihodnjem letu pa želi nekaj zelo preprostega in dosegljivega: »Majhne vsakodnevne korake. Četudi sta to samo dve minuti molitve, ali droben napor.«
In prav v tem je lepota adventa. Ne v popolnosti, temveč v drobnih korakih proti luči.
