Simon Brezovnik, Boštjan Čerin in Tina Brezovnik | (foto: Maja Morela)
Za rojstni dan ji je podaril posebno darilo
Kolokvij Maja Morela Čuk
Družabne igre so poleg zabave tudi prostor srečanja, sodelovanja in učenja. Da bo njihova igra zadostovala vsem tem kriterijem so se trudili tudi ustvarjalci čisto nove in prve skavtske igre Brownsea Simon Brezovnik, Boštjan Čerin in Tina Brezovnik. Povabili smo jih na pogovor v oddaji za mlade Kolokvij.
Pri Simonu in Tini, ki sta brat in sestra, doma so se vedno radi igrali družabne igre. Poskusi ustvarjanja lastne pa segajo daleč nazaj do otroških let: »V resnici se je vse skupaj začelo že v času, ko sem bil jaz v srednji šoli. Prvi prototipi sicer niso zdržali. Enkrat smo zaigrali pa še nama ni bilo zanimivo.« Prelomnica se je zgodila ob Tininem rojstnem dnevu. Simon ji je želel podariti nekaj trajnega: »Razmišljal sem, kaj bi podaril za darilo. Nekaj, kar bo res ostalo, nekaj, na kar bova ponosna.«
Romanje, ki je prižgalo iskro
Simon je za naš radio povedal, da so pred leti romali h Tinini krstni zavetnici: »H Kristini Belgijski v Bolseno in takrat smo rekli, da imamo željo. Da bi enkrat v prihodnosti rada naredila svojo družabno igro.« Prišla je možnost sodelovanja z Zavodom Nefiks in kmalu so dobili pomoč ter prostor za srečevanja v Mladinskem centru Vič. Ljudi, ki so prihajali na pot, ustvarjalci doživljajo kot dar.
Lepo darilo
Tina je bila nad presenečenjem navdušena: »Zelo imam rada taka darila, pri katerih lahko razmišljaš in nekaj ustvarjaš skupaj z drugimi. Moram priznati, da je bilo to zelo lepo darilo, ki je vključevalo tudi mojo angažiranost. Zdaj skrbim za promocijo Brownsea na družbenih omrežjih.« Boštjan pa se je vključil po pozivu v skavtskih novičkah: »Odgovoril sem na to novico in smo se potem začeli dobivati ob sredah.« Srečanje za srečanjem so testirali, popravljali, dodajali elemente, da bi nastala igra, ki bi jo res želeli igrati znova: »Vsako sredo smo igrali, premišljevali, srečanje za srečanjem dodajali, odvzemali. In na koncu je uspelo, da smo dobili izdelek, s katerim smo zadovoljni.«
Skavtski duh in njegova univerzalnost
Že res, da je v igri zajet skavtski duh: »Saj skavti do zdaj še nismo imeli svoje prave družabne igre, zato se nam je še toliko bolj zdelo,da resnično potrebujemo eno. Obenem pa je Brownsea zasnovan tako, da ga lahko igra vsak.
Od “po čudežu” do imena Brownsea
Ime igre nosi močno simboliko. Nastalo je po poti domov, ko so iskali nekaj, kar bi pritegnilo. Spomnili so se, da imajo igre pogosto ime kraja. Nato se je ime izkristaliziralo samo po sebi. Brownsea je otok, ki je povezan z začetki skavtstva: »Do imena je prišlo po čudežu. Ko smo izbrali to ime za našo igro in prišli domov, smo videli, da je bila ta dan tudi obletnica prvega skavtskega tabora Baden Powella na tem otoku.«
Kako se igra?
Vsak igralec ima tri figurice, ena predstavlja vodnika. »Cilj igre pa je, da ukradeš zastavico in nabereš opremo za postavitev bivaka.« Namesto klasičnega meta kocke uporabljajo žetone. »Šli smo iz klasičnega elementa kocke v to, da povlečeš žetone in se na podlagi teh odločaš.« Za samostojno igranje priporočajo približno 10+ let, imajo pa tudi poenostavljeno različico pravil. Igra spodbuja logično razmišljanje in taktiko, pa tudi sodelovanje: »Če eden zelo zmaguje, morajo ostali stopiti skupaj ter razmišljati skupaj.«
Največji izziv: od prototipa do 500 iger. Ena največjih preizkušenj je bil prehod v proizvodnjo. To pa je Boštjanovo področje. »Narediti družabno igro je precej preprosto, da bo pa igra funkcionirala, se moraš kar potruditi.« In potem pride realnost: minimalna naročila, stroški, prednaročila. »Manj kot 500 kosov ne moraš izdelati, ker nobeno podjetje ti ne bo naredilo manjše količine,« pove Boštjan in se zahvali vsem, ki so projekt podprli. Sledila je tudi “domača” proizvodnja, saj ima Boštjan doma več 3D tiskalnikov in je izdeloval figurice. »Mesec dni je trajalo, da sem naprintal vse figurice in potem še zastavice ter držala.«
Projekt, ki želi vračati drugim
Pomemben del zgodbe je tudi solidarnostni vidik. V sodelovanju z Zavodom Nefiks so prijavili projekt, s katerim želijo pomagati tudi drugim mladim pri razvoju lastnih idej. Simon razloži, da želijo drugim dati priložnost, ki je njim nekoč manjkala: »Damo priložnost vsem, želimo omogočati opolnomočenje mladih in to veselje, ki smo ga mi doživljali ob osnovanju te igre.« To počnejo tudi s srečanji, na katerih konkretno pomagajo vsem, ki se podajajo na podobno pot. Naslednje srečanje skupine bo 22. januarja v Antonovem domu na Viču, kjer so dobrodošli tudi novi udeleženci.
Več pa v našem avdio arhivu.



