Poslovil se je Jože Ramovš, večni iskalec smisla in resnice

Novice 24. 07. 2026, 07:59 Marjana Debevec

Svojo bogato življenjsko pot je sklenil antropolog, socialni delavec, znanstveni svetnik in izredni profesor dr. Jože Ramovš. Njegovo poslanstvo je bilo razumevanje človeka, odnosov in staranja. Diplomiral je iz skupinskega socialnega dela in pastoralne psihologije, doktoriral pa iz antropološke tematike človekovega doživljanja resničnosti pri dr. Antonu Trstenjaku, enem najvplivnejših slovenskih mislecev 20. stoletja.

»Življenje je sveto. Kakor koli pogledamo, je življenje vse kar imamo. Ni drugega. Brez življenja nas ne bi bilo. Vsakemu od nas se je zgodila vrsta naključij, že od poteka rojstva naprej, ko bi se vsak trenutek lahko kaj nepredvidenega pripetilo, in nas ne bi bilo več.

Da nam ob misli na življenje zaigra srce, ga imamo radi in ga živimo, moramo imeti za to razloge. Osebne, takšne, ki se nas dotaknejo.«

To je le nekaj pronicljivih misli, ki jih je dr. Jože Ramovš izgovoril v eni od oddaj Za sožitje, ki jo je vse od leta 2012 z njim pripravljala Nataša Ličen.

Dr. Jožeta Ramovša je močno zaznamovala štiriletna podiplomska specializacija iz eksistencialne analize in logoterapije po Franklu, ki jo je kot prvi iz jugovzhodne Evrope opravil v Münchnu pri Franklovi učenki dr. Elisabeth Lukas.

V omenjeni oddaji je v tej luči dejal:

»Vse življenje delam za dialog. Logoterapija, smisel kot duhovna razsežnost, se zadnjih dvajset let najbolj razvija – ne boste verjeli kje, v Rusiji. Tam je na univerzi na desetine profesorjev, ki vidijo pravo smer v smislu, v tem, da je v trpljenju bistvena kljubovalna moč duha.

V Evropi doživljamo blaginjo, kot je še nismo, pa imamo kljub temu največ duševno socialnih motenj. Kar pomeni, da udobja, ki ga živimo, ne znamo izrabiti za razvoj, ne za razvoj posameznika, ne skupnosti, ampak to veliko svobodo in velike možnosti otročje zlorabljamo.«

In še: »Patologija, od depresivnosti, agresivnosti, do osamljenosti in tako naprej, je v obilju enaka kot v pomanjkanju. Ljudi drži pokonci – da smo ljudje ljudje - tudi to, da zdržimo, ko je hudo.

Trpljenje ni edino. Drži pa, da se mu nihče ne more izogniti. Svobodo in velike možnosti, ki jih imamo danes, otročje zlorabljamo. Zmotno so prevladale ideje, da je človek kot Bog. Udobje je treba pametno obvladovati. Iščimo veselje, pogum in smisel vse do smrti. Tudi, ko je hudo.« 

Kdo je bil dr. Jože Ramovš?

Bil je eden glavnih snovalcev slovenske mreže medgeneracijskih programov, skupin za kakovostno staranje ter programov prostovoljskega družabništva z osamljenimi starejšimi ljudmi. V programih, ki jih je pomagal oblikovati, se je usposobilo več tisoč prostovoljcev, voditeljev skupin in sodelavcev.

Njegovo delo je povezovalo znanstveno raziskovanje s praktično pomočjo posameznikom, družinam in lokalnim skupnostim.

Pomemben del njegovega delovanja je bil povezan tudi s preprečevanjem in zdravljenjem alkoholizma ter drugih zasvojenosti. Preučeval je vzroke omamljanja in zasvojenost razumel kot težavo, ki prizadene človeka v vseh njegovih razsežnostih, pa tudi njegovo družino in širše okolje.

Pri svojem delu je poudarjal pomen osebne odgovornosti, podpornih skupin, zdravih odnosov in iskanja življenjskega smisla.

Bil je izredno plodovit avtor. Njegova strokovna bibliografija obsega več kot tisoč znanstvenih, strokovnih in poljudnih del, med njimi članke, raziskave, predavanja, radijske in televizijske prispevke ter knjige.

S ponatisi in prevodi je izšlo okoli sto njegovih knjig oziroma knjižnih izdaj. Med njegovimi pomembnejšimi deli je obsežna monografija Sožitje v družini, ki je izšla leta 2017. Veliko je prispeval tudi k temu, da so temeljna dela s področja logoterapije postala dostopna slovenskim bralcem.

Širša javnost ga je poznala tudi po predavanjih, intervjujih ter radijskih in televizijskih oddajah. Več let je sodeloval v oddaji Za sožitje na Radiu Ognjišče, v kateri je spregovoril o odnosih, družini, staranju, trpljenju, veselju in iskanju smisla.

Njegovi nastopi so bili zaznamovani z mirno besedo, življenjsko modrostjo in spoštovanjem do vsakega človeka.

V središču njegove misli je bilo prepričanje, da je človeško življenje sveto in da človek tudi v bolezni, starosti, izgubi ali trpljenju ohranja svoje dostojanstvo. Opozarjal je, da materialna blaginja sama po sebi človeku še ne prinese zadovoljstva.

Za polno življenje so po njegovem potrebni smisel, odgovornost, pogum, medsebojna pomoč in pristni odnosi.

Dr. Jože Ramovš je umrl 23. julija 2026, v osemdesetem letu starosti. Za seboj je zapustil bogato strokovno in duhovno dediščino, ki živi v njegovih knjigah, raziskavah, ustanovah, programih ter predvsem v ljudeh, ki jih je učil, spremljal in spodbujal. Njegovo delo ostaja pomemben prispevek k bolj človeški, solidarni in medgeneracijsko povezani slovenski družbi.

Ustanovitev Inštituta Antona Trstenjaka in več kot 1000 izdanih pisnih del

Leta 1992 sta z ženo Ksenijo ustanovila Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v Ljubljani, kjer je kot predstojnik vodil raziskovalno, pedagoško in svetovalno delo.

Je avtor obsežne socialne mreže medgeneracijskih programov, več socialnih inovacij, pri čemer je prakso povezoval s temeljnimi znanstvenimi dognanji. Pod tem okriljem se je usposobilo več tisoč prostovoljcev – voditeljev skupin in družabnikov za kakovostno staranje.

V tem času je v sodelovanju z dr. Antonom Trstenjakom v Slovenijo pripeljal dr. Viktorja Frankla. 

Vir znanja in življenjskih modrosti

Prav on je tako zaslužen, da imamo Slovenci v svojem jeziku na voljo vsa temeljna logoterapevtska dela in bogat nabor različnih svetovnih in domačih avtorjev s tega področja, je spomnila ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe Tanja Ozvatič.

»Dr. Jože Ramovš je bil tudi v osebnih pogovorih izjemen vir znanja in življenjskih modrosti. Njegova življenjska drža se je oblikovala tudi ob logoterapiji Viktorja Frankla, ki ga je tudi osebno dobro poznal.

Pred 10 leti smo pri Celjski Mohorjevi družbi prav na njegovo pobudo ustanovili knjižno zbirko Smisel, ki jo je dr. Ramovš tudi urejal, in prav on je tako zaslužen, da imamo Slovenci kot edinstveni v svetu v svojem jeziku na voljo vsa temeljna logoterapevtska dela in bogat nabor različnih svetovnih in domačih avtorjev s tega področja.

Če kdo, je dr. Jože Ramovš našel, izpolnjeval in zdaj dopolnil svoj življenjski smisel. In neizbrisno osmišljeval delovanje slovenske družbe na mnogih vitalnih področjih.

Nedvomno so tudi sad teh njegovih prizadevanj ter bogate in privlačne logoterapevtske literature vse številčnejše generacije logoterapevtov, ki širijo pomembna spoznanja, da človek vsak trenutek znova lahko sam osmisli svoje življenje in je samo od njegove lastne izbire odvisno, kako se bo opredelil do vsakokratne situacije, da ima v sebi to moč in lahko vedno znova izbere voljo do smisla.

To je drža, ki je pomagala preživeti vojna taborišča Viktorja Frankla, drža, ki jo je v veliki meri prav dr. Ramovš prinesel v Slovenijo, ki pomembno vpliva na vse generacije Slovencev in je velika pomoč in upanje pri oblikovanju duševne slike našega socialnega okolja.

Za vse to ima dr. Ramovš nedvomno izjemne zasluge.

Eno njegovih življenjskih vodil je bilo, da je potrebno živeti tako, da bomo nekoč prijetni starčki.

Bil je tudi dovolj moder, da je povedal, da je pri govorjenju o starosti vedno bolj skromen – »kajti ko je starost še oddaljena, je lahko biti pameten in pogumen«., je rad rekel.

Žal ni dočakal let, ko bi postal res starček, a je res v svoji starosti iz leta v leto bolj to tudi živel s svojo vedrino, ponižnostjo in odprtostjo ter vedno dobro voljo.

In tudi sam dovršil Gradnikov verz, ki ga je nedavno citiral Ko odpadem, naj odpadem zrel.«

Varuh smisla in medgeneracijskega sožitja

Naša sodelavka Nataša Ličen, ki je z dr. Ramovšem posnela vrsto dragocenih pogovorov pa se ga spominja kot enega največjih umov, kar jih je imela priložnost srečati.

»Kamorkoli sva v pogovoru zašla, vedno je imel na dlani citate, razlage, podatke, bil je neverjetno enciklopedičen. Z njim smo redno ustvarjali oddaje z naslovom Za sožitje, v katerih se je skozi njegove prodorne misli in spretnost govorništva razkrivala praktična modrost.

Bil je izjemen iskalec smisla in varuh medgeneracijskega sožitja. Govoril je: 'Če v življenju ne najdemo smisla, bomo slej ali prej nesrečni.', 'Če smo pozorni na dobro, se s starostjo sreča veča.'

Ničkolikokrat je spodbujal k prepoznavanju dobrega, prijetnega v drugem. Prižiganje luči na ljudeh in učenje lepega pogovora sta osnovi pravega sožitja.

Saj sta med najdragocenejšimi ravno ljudje in ćas, nikakor pa ne denar ali golo potrošništvo. Biti ob njem redno, ga poslušati in slišati, je spreminjalo tudi mene in moje videnje sobivanja.«

Poslovil se je ravno v letu Antona Trstenjaka

»Hvaležna sem mu za ure in ure pogovora v studiu, ki nam jih je daroval, za razlage in razumevanje, naklonjenost do poslušalcev. Njegovo delo ostaja, prisluhnite mu v avdio arhivu v oddajah, v katerih bomo njegovo delo nadaljevali s sodelavci Inštituta Antona Trstenjaka.

Pomenljivo je tudi to, da se je poslovil ravno v Trstenjakovem letu, ki je posvečeno enemu od njegovih najvidnejših mentorjev. Vsekakor bo delo dr. Jožeta Ramovša šele dobro dobivalo vrednost in gotovo v prihodnje močno pripomogle k boljši družbi ter slehernega med nami, če bomo le sledili zapuščini njegovega raziskovanja in ustvarjenega.

Hvaležna in počaščena sem, da mi je bilo dano biti ob njem. Dal je mnogo. Praznine za njim nihče ne bo mogel zapolniti. Naj počiva v miru. Spomin Nanj živi,« je še zapisala Nataša Ličen.

Zadnja knjiga dr. Ramovša

Sredi junija je izšla nova knjiga prof. dr. Jožeta Ramovša: SKUPINA IN SKUPINSKO DELO, ki je sad polstoletnega raziskovanja in dela s skupinami v praksi.

»Ni take knjige na trgu,« pravi Jože Ramovš, vodilni slovenski strokovnjak na področju medgeneracijskega sožitja, ki je skupaj z ženo Ksenijo razvil izvirno metodo skupinskega socialnega učenja za osebnostni razvoj in lepše sožitje.

»Knjig o skupinah je bilo v preteklosti nekaj, v zadnjih letih pa skoraj ne več. Večina jih je bila namenjena posameznim vrstam skupin ali terapijam in so bile predvsem praktični priročniki.«

Nova knjiga Jožeta Ramovša je drugačna. Nastajala je kar 50 let in ni priročnik za eno samo področje. Enako uporabna je za gospodarstvo, vodstvene time, raziskovalne skupine, skupine za kakovostno staranje, terapevtske, verske, izobraževalne in vzgojne skupine.

Odgovarja namreč na eno največjih potreb sodobnega človeka:

»To je znanje, ki nam kot družbi ne gre več. Naša civilizacija je v zadnjih desetletjih, ko je bilo močne tradicije konec, izgubila socialni kapital in mehanizme, kako živeti v osnovnih skupinah: v družini, med prijatelji, v skupnosti. Posledica so osamljenost, površinski odnosi in nenehno razočaranje.«

Knjiga je namenjena vsem, ki želijo bolje razumeti človeka, odnose in umetnost medčloveškega sožitja. Kot pravi Jože Ramovš:

»Skupina je za človekov osebnostni razvoj in medčloveško sožitje to, kar so sklepi za telesno gibljivost.«

Bil je tudi častni občan občine Šentrupert. Župan Tomaž Ramovš je za naš radio o njem dejal:

»Odšel je izjemen človek, vrhunski strokovnjak, mislec in humanist, ki je svoje življenje posvetil ljudem. S svojim znanjem, modrostjo in neizmernim čutom za sočloveka, je zaznamoval številna življenja ter pustil neizbrisen pečat v slovenski družbi.

Za našo občino je bil mnogo več kot častni občan: bil je ponosen Šentruperčan, ki svojih korenin ni nikoli pozabil. S svojim delom, življenjskimi vrednotami in predanostjo skupnemu dobremu je ostal zgled vsem generacijam.

Njegova dediščina bo živela v ljudeh, ki jih je navdihoval, učil in jim pomagal živeti dostojno, solidarno in povezano.«