Anton Harej | (foto: Marcel Krek)
Poznavanje zgodovine pomeni boljšo prihodnost
Naš gost | Mateja Subotičanec
Naš sobotni gost je bil nekdanji podžupan Nove Gorice in aktiven družbenopolitični delavec, Anton Harej. V iskrenem pogovoru je razkril svojo pot odraščanja v tradicionalnem okolju Vipavske doline, soočanje s politično realnostjo v Novi Gorici ter ključno vlogo pokojnega duhovnika Bogdana Vidmarja pri odkrivanju zamolčanih žrtev goriške zgodovine.
Anton Harej je odraščal kot najmlajši od petih otrok v Dornberku, v osrčju Vipavske doline. Spominja se tradicionalne vzgoje, kjer je bilo obiskovanje verouka in sodelovanje pri cerkvenih opravilih samoumevno za skoraj vse otroke v vasi. Njegovo življenjsko pot je pomembno zaznamoval prestop na Škofijsko gimnazijo Vipava, kjer so nanj močan vtis naredili profesorji, kot so Franc Kralj, Janez Zupet in drugi. Pod mentorstvom gospoda Kralja je vzljubil zgodovino in latinščino, kar mu je kasneje pomagalo pri raziskovanju lokalnih matičnih knjig iz 17. stoletja.
V družboslovje in politiko je našega gosta vlekla želja po pomoči krščanskodemokratični opciji, ki na Goriškem ni bila pretirano zastopana. Po študiju politologije in krajšem premoru zaradi družinskih obveznosti se je aktivno vključil v lokalno politiko v Novi Gorici na povabilo Otona Filipiča.
Leta 2022 je prevzel funkcijo podžupana Nove Gorice, pristojnega za turizem. Njegova izkušnja v koaliciji je bila polna izzivov, saj je opozarjal na pomanjkanje partnerskega odnosa in "balkanski način" vodenja, kjer beseda ne velja vedno. Posebej kritičen je do vodenja projekta Evropska prestolnica kulture (EPK) 2025, kjer je opozarjal na nepregledno finančno poslovanje javnega zavoda in šibek nadzor nad porabo 14,5 milijona evrov.
Eno največjih razočaranj Antona Hareja je bilo dejstvo, da krščanstvo sprva sploh ni bilo omenjeno v prijavni knjigi EPK 2025. Skupaj z duhovnikom Bogdanom Vidmarjem si je prizadeval, da bi škofija in cerkev dobili svoje mesto v programu, saj je Gorica zgodovinsko nadškofijsko mesto. Uspelo jim je izpeljati nekatere projekte, kot sta Goriška pot med Oglejem in Sveto Goro, Vina prijateljstva in miru (Kapela na Kostanjevici). Na žalost pa projekta, ki bi mlade generacije učil o pomenu miru in sobivanja, niso uspešno pripeljali do konca.
Brezna in nedolžni pobiti tudi na Primorskerm
Ključno vlogo v Harejevem prizadevanju za spravo je imel pokojni duhovnik Bogdan Vidmar, ki je okoli sebe zbral intelektualno jedro pod okriljem civilne pobude TBH (Tebe Boga hvalimo). Skupaj so organizirali čezmejno konferenco, kjer so zgodovinarji prvič kritično pogledali v "lasten lonec": Italijani so govorili o fašizmu, Slovenci pa o obremenjujočih dejanjih partizanske vojske po zasedbi Gorice leta 1945.
Hareja je pretresla razsežnost povojnih pobojev na Goriškem. V 40 dneh je bilo pobitih približno 900 ljudi, kar je več kot na Tržaškem (kjer je številka okrog 600). Posebno mesto v spominu zavzema jama pri Zalesniki, kjer je Bogdan Vidmar lani daroval odmevno mašo. Harej poudarja, da če EPK ne nagovori teh vsebin, ki nas delijo, projekt ostane le "površinski in plehek". Posnetek te maše najdete tudi na youtubu.
Kaj nas uči izkušnja velike birokracije v kmetijstvu?
Anton Harej je opravljal službo državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, in je podajl kritičen pogled na kmetijsko politiko v Sloveniji in izpostavlja ključne izzive, s katerimi se sooča ta panoga. Opozoril je na na močan ideološki pristop h kmetijski politiki in izrazil upanje, da se bo z novo vlado to spremenilo. Poudaril je, da je treba spremeniti javni pogled na kmeta; kmet ni glavni onesnaževalec, ampak skrbi za obdelano krajino in domačo hrano. Njegovo prvobitno poslanstvo je pridelava hrane in ohranjanje kulturne krajine. Ob tem ugotavlja, da, da so v Evropski skupnosti odbori za okolje trenutno močnejši od odborov za kmetijstvo. Opozarja, da strogi okoljevarstveni predpisi (npr. zaradi biološke raznovrstnosti) nerazumno zavirajo razvoj infrastrukture, kot so kolesarske poti, ali kmetijstva.
Slastne domače breskve
Tudi sam Harej kmetuje, z družino namreč obdeluje nasad, kjer ima tisoč breskev, kjer goji tudi avtohtone sorte, kot sta Veteran in Norman. Iz lastne izkušnje poudarja, da je kmetijstvo panoga z visokimi tveganji zaradi naravnih nesreč (pozeba, suša, toča), kar dodatno otežuje položaj kmetov. Ko pa je pridelek dober, težav s prodajo ni, je še povedal Anton Harej.
