Radio Ognjišče
Marjan BuničMarjan Bunič
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Tanja DominkoTanja Dominko
Marija Voglar na protestih v Venezueli leta 2019 (foto: Osebni arhiv)
Marija Voglar na protestih v Venezueli leta 2019 | (foto: Osebni arhiv)

Maduro na zatožni klopi. Bodo obubožani Venezuelci le dočakali svobodo?

Novice s. Meta Potočnik

Vojska ZDA je ponoči po lokalnem času izvedla zračne napade na Venezuelo in njeno vojaško ter civilno infrastrukturo v več zveznih državah. Caracas že od jutra preletavajo letala in ameriški helikopterji. Deli prestolnice so brez elektrike. Kmalu zatem je predsednik Donald Trump sporočil, da so v vojaški operaciji zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo ter ju odpeljali iz države.

Venezuelska vlada je razglasila izredno stanje in pozvala prebivalstvo ter oborožene sile k mobilizaciji. Mi pa smo poklicali Slovenko Marijo Voglar, ki se je pred šestimi leti zaradi vse slabših razmer iz Venezuele preselila nazaj v Slovenijo.

Veliko nafte, a skoraj nimajo bencina

Današnji napad je sledil mesecem stopnjevanja ameriškega vojaškega in ekonomskega pritiska na Madura in državo, katere gospodarstvo je odvisno od izvoza nafte, ki je ima Venezuela zelo veliko. A domačini živijo v vedno večji revščini, pravi Slovenka Marija Voglar, ki je pred šestimi leti prišla v Slovenijo:

»Nafte že dolgo nimamo. Nafta je pripadala Kitajcem, Rusom in Irance, ki so jo odpeljali in mi nismo imeli od nje nič. Američani so jo vsaj plačali. Nafto moramo prodajati in zanj dobiti denar, saj je ne moremo ne jesti ne piti. Država nima infrastrukture, da bi nafto črpala sama, zato bomo potrebovali pomoč od zunaj, da si država opomore.«

Trump stopnjeval pritiske

Trump je decembra dejal, da bi bilo za Madura pametno, da odstopi, in dodal, da so njegovi dnevi šteti. Tako ZDA kot številne evropske države sicer Madura sploh ne priznavajo kot legitimnega voditelja države. Ta je pred dnevi izrazil pripravljenost na pogovor z ZDA in ponudil sodelovanje v boju proti tihotapljenju drog in nezakonitim migracijam. Venezuelska vlada je v prvi izjavi obsodila po njenih besedah "ameriško vojaško agresijo", ter ZDA obtožila, da je zadela tudi zadela stanovanjska območja. Hkrati je zahtevala dokaz, da je predsednik Nicolas Maduro še živ.

Vojaško posredovanje v Venezueli in umik predsednika Nicolasa Madura je za nekatere šok, za opozicijo pa trenutek, na katerega so čakali leta. Zato iz Venezuele prihajajo tudi sporočila podpore ameriškemu posredovanju. Tudi velik del mednarodne skupnosti Madurove oblasti ni priznaval, zdaj pa je obtožen trgovine z mamili in terorizma in naj bi mu sodili v New Yorku.

Evropska unija Madura ne priznava

Kot druge države, tudi Evropska unija pozorno spremlja razmere v Venezueli. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je po pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem pozvala k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava. Obenem je spomnila, da je EU že večkrat izjavila, da Maduro nima legitimnosti, da se je vedno zavzemala za mirno tranzicijo oblasti v državi. Spomnimo, da je Maduro za tretji mandat prisegel januarja lani, a številne države, med njimi tudi ZDA in več članic EU, njegove zmage na volitvah ob nepravilnostih niso priznale.

»Julija 2024 so bile zadnje volitve, na katerih je zmagal Edmundo Gonzales oz. Opozicija z letošnjo Nobelovo nagrajenko Mario Corino Machado. Podprlo ju je več kot 70 odstotkov ljudi, a Maduro tega ni upošteval. Zdaj bi morala onadva prevzeti oblast.«

Ameriški vojaški napad so pričakovano ostro obsodile Rusija, Iran in Kuba, ki pa imajo veliko lastnih težav. Teheran je opozoril na kršitev ozemeljske celovitosti Venezuele, Kuba pa napad označila za kriminalnega in tako kot Kolumbija pozvala mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju. Kolumbijska vlada je na mejo z Venezuelo napotila vojsko.

Prav nasprotne izjave je podala Argentina, čigar predsednik Milei je pozdravil napredovanje svobode, prav tako so veseli tudi v venezuelski opoziciji, še pravi Marija Voglar: »Na to novico smo čakali že vrsto leto. Danes čutim, da smo spet dobili svobodo in domovino. Za mnoge je to priložnost, da se vrnejo domov in pomagajo pri obnovi države, ki je zares v ruševinah. Zdaj čakamo, da bodo osvobojeni politični zaporniki.«



Če se Maduro ne bo vrnil, je seveda vprašanje, kdo bo vodil državo. Prav gotovo bo pri tem odločilna vloga oboroženih sil. Druga velika neznanka je, kaj bo storila opozicija, ki jo vodi María Corina Machado. Po več kot 70 odstotni zmagi na volitvah julija 2024 opozicija zahteva resnične politične spremembe in ne bo zadovoljna zgolj z odstranitvijo Madura iz predsedniške palače. 

Novice
Minoritska skupnost (photo: Vir: FB Minoriti) Minoritska skupnost (photo: Vir: FB Minoriti)

Srečanje minoritske province na Ptuju

Kmalu po novem letu je v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju potekalo božično-novoletno srečanje minoritske province. Bilo je že 52. po vrsti, poročajo na družbenem omrežju Minoriti. ...

Avdio player - naslovnica