Molitev za Venezuelo | (foto: Oče Georges Engel)
Venezuelka v Sloveniji: Bili smo na milost in nemilost prepuščeni tiranu
Svet Marjana Debevec
Venezuelci po svetu dogajanje v domovini spremljajo z mešanico tesnobe, strahu in upanja, da se avtoritarni režim vendarle bliža koncu. V zadnjih letih je državo, ki jo je oblast politično in gospodarsko opustošila, zapustilo med sedem in osem milijonov ljudi. Večina se jih je zatekla v druge dele Latinske Amerike, mnogi tudi v ZDA in Španijo, 160 tudi v Slovenijo.
enezuelci po svetu čakajo, kaj bo sledilo, saj se zavedajo, da to, kar se je zgodilo, še ni dovolj. Z optimizmom gleda na aktualno dogajanje zdravnica Annie Millán-Gračner, ki se je iz Maracaiba v Posavje preselila pred sedmimi leti. V Sevnici dela kot inštruktorica španščine, ima pa tudi svoj you tube kanal.
Za naš radio je povedala, da se ob dogajanju v Venezueli počuti olajšano, ker ve, da se bo diktator, avtoritarec, morilec in vodja mafijskih ter preprodajalskih mrež drog končno soočil z mednarodno pravico.
Po miroljubni poti ni šlo
Od leta 2014 so bile sicer po njenih besedah na mednarodni ravni uporabljene različne miroljubne poti, ki so jih koordinirale ZDA, Združeni narodi, ameriško sodišče za človekove pravice in druge organizacije.
»Vse brez uspeha ali podpore, zaradi česar so bili Venezuelci prepuščeni na milost in nemilost tirana, ki je v našo državo prinesel le uničenje in revščino. Po drugi strani pa se bogatijo z našim bogastvom,« je pojasnila Annie Millan Gračner ter dodala, da so Maduro na oblasti podpirali Rusija, Kitajska, Kuba in Iran.
Cerkev je bila zatirana
Annie Millan je omenila župnika Joseja Palmarja, enega od venezuelskih cerkvenih aktivistov, ki si je močno prizadeval za uveljavitev človekovih pravic. Vlada ga je napadala in ustrahovala ter na koncu izgnala.
»Cerkev je poskušala biti glas vesti in posrednik za mir v Venezueli, vendar sta vladi Chaveza in Nicolasa Madure to ignorirali. Nedavno, decembra, so kardinalu Baltazarju Porrasu prepričili potovanje v Španijo.
Zasegli so mu potni list, kar je bila še ena kršitev človekovih pravic, ki je povzročila diplomatske napetosti,« poudarja Venezuelka, ki živi v Sloveniji. Če ljudje in Cerkev v državi nimajo glasu, potem gre po njenih besedah za čisti in nehumani totalitarizem.
Mogoča je politična stabilnost v Venezueli
Upanje na prelom sta po spornih volitvah leta 2024 okrepila Nobelova nagrajenka María Corina Machado in opozicijski predsedniški kandidat Edmundo González, ki je na volitvah dobil največ glasov, vendar mu Maduro položaja ni prepustil.
»Upam, da bo kmalu vzpostavljena demokratična prehodna vlada. Vem, da je doseganje politične stabilnosti v Venezueli mogoče, če imamo zaveznike, ki podpirajo dostojanstven in transparenten proces,« je za naš radio še dejala Annie Millán-Gračner.
