Apostolski administrator škof dr. Peter Štumpf je daroval krizmeno mašo v soboški stolnici | (foto: Spletna stran Škofije Murska Sobota)
Škof Štumpf ob 80-letnici smrti Filipa Terčelja: Velikani ne umrejo, njihovo pričevanje živi naprej
Cerkev na Slovenskem Alen Salihović
V Šturjah je 7. januarja potekala spominska sveta maša ob 80-letnici nasilne smrti duhovnika Filip Terčelj, ki je bil 7. januarja 1946 skupaj z duhovnikom Franc Krašna umorjen v Davči. Slovesnost je vodil koprski škof Peter Štumpf, ki je v pridigi poudaril Terčeljevo preroško držo, neomajno zvestobo veri in globoko ljubezen do slovenskega naroda. Nov dododek v spomin na Terčelja bo v soboto, 10. januarja. Spominski dogodek se bo v Konkatedrali v Novi Gorici začel ob 18. uri s sveto mašo. Po njej bo pogovor, ki ga bo Jože Možina vodil z Marijo Gasser, avtorico nove monografije o Terčelju, Ivanom Albrehtom avtorjem biografije ter tz zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem. Premierno bo predvajan film o Filipu Terčelju.
Škof Štumpf je dejal, da Terčeljevo življenje in smrt pričujeta o veri, ki se ne ukloni ideološkemu nasilju in pritiskom časa. Po njegovih besedah Terčeljevo pričevanje tudi danes vabi k pogumu, zvestobi resnici ter odgovorni ljubezni do človeka in domovine.
"Danes se znova soočamo z ideologijami, preoblečenimi v zlagani humanizem in svobodo. Nevarna niso le preganjanja, ampak tudi dobrikanja, ki želijo resnico prilagoditi trendom," je dejal škof Štumpf.
V nadaljevanju objavljamo homilijo škofa Petra Štumpfa v celoti
»Velikani ne umrejo. Samo odidejo na drug svet, kjer nadaljujejo svoje delo.«
S temi besedami misleca vas vse pozdravljam v Kristusu.
Ta večer nas je v Šturje povabila 80-letnica nasilne smrti duhovnika Filipa Terčelja, doma iz Grivč. Umor se je zgodil na današnji dan, 7. januarja 1946, v Davči.
Prišli smo k sveti maši s prošnjo k Bogu za blagodejno večnost tega garača in trpina za slovensko dušo. S Terčeljem je bil ubit tudi duhovnik Franc Krašna.
Terčelj je bil duhovnik preroškega duha. Njegova dejanja za ljudi so bila iz vere in ljubezni. Ni bil edini. Mnogo podobnih imamo – duhovnike, redovnike, redovnice in laike. Vsi so postali daritev.
Za duhovnika je značilno, da daruje sveto mašo, drugi krščeni pa so soudeleženi pri tem najsvetejšem opravilu. Brez naše osebne žrtve sveti maši veliko manjka. Potrebni so napori, delo, trpljenje in darovanje življenja za druge. Če vse to prinesemo na oltar, s Kristusom tudi mi postanemo evharistija – zahvala Bogu in daritev za življenje sveta.
Apostol Janez v svojem Prvem pismu pravi: »Preljubi, karkoli prosimo, prejmemo od Boga, ker spolnjujemo njegove zapovedi ter delamo, kar mu je všeč. To je njegova zapoved, da verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in da se med seboj ljubimo« (1 Jn 3,23–24).
To je zapoved, ki naš vsakdan prenese v evharistijo. Kdor veruje in ljubi, sam postaja evharistija za druge.
Tudi v Sloveniji je to pričevanje zelo množično. Mnogi so pretrpeli nasilno smrt zaradi Kristusa in naroda. Evharistijo so prenesli v svojo smrt.
Vsaka vojna sproži satanske sile uničevanja. Ko se znajdemo v tem kolesju, smo zmleti – poraženci in zmagovalci. Spomeniki ne rešijo nikogar. Obstanejo samo sveti ljudje, njihova dela so zapisana v knjigi življenja.
Resnica o človeku je ena sama: ali sem dober ali nisem. Dobrota je odločitev – in tudi zlo je odločitev.
Filip Terčelj je bil zagovornik preganjanih v času, ko se je slovenstvo ideološko podalo na pot brezboštva. ‘Prava stran’ niso vedno zmagovalci, ampak tisti, ki stojijo na strani resnice, življenja in človekovega dostojanstva.
Danes se znova soočamo z ideologijami, preoblečenimi v zlagani humanizem in svobodo. Nevarna niso le preganjanja, ampak tudi dobrikanja, ki želijo resnico prilagoditi trendom.
Apostol Janez nas opozarja: »Preizkušajte duhove, ali so od Boga« (1 Jn 4,1). Relativizem, v katerem si vsak izbira svojo resnico, postaja globoko zakoreninjen.
Evangelij (prim. Mt 4,12–17.23–25) osvetljuje tudi Terčeljevo pot. Prepoznal je razliko med Božjim kraljestvom in kraljestvom tega sveta. V Sloveniji, ki je postajala dežela smrtne sence, je prižigal luč upanja.
Njegove pesmi, evharistično češčenje in pastoralno delo pričujejo, da je zaupal: slovenski narod je vreden Kristusa in Kristus računa nanj.
Filip Terčelj je vzor vere, ki se ne zlomi pod pritiski. Bil je pripravljen darovati življenje in se ni umaknil v varnost.
S to sveto mašo se zahvaljujemo Bogu za njegovega služabnika. Njegova smrt nas kliče k pogumu, zvestobi veri in Cerkvi. V svetu popačenih vrednot je luč, ki nas usmerja k pravim odločitvam.
Naj nas njegova vera okrepi, da bomo kot Cerkev ostali zvesti Kristusu, ki je edina pot, resnica in življenje.
Amen.
