Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
V središču političnega dogajanja je bila v minulih dneh odstavitev prvega moža Družbe za upravljanje terjatev bank, ki po zagotovilih stroke, ni brez napak, a dela dobro. Posledično so se poslovili vsi tujci, ki so delali v slabi banki in dali vladi proste roke, da nastavi bolj „primerne“ kadre, ki jim bo lahko „zaupala“. Napeto je bilo tudi v zdravstvu, kjer so medicinske sestre napovedovale stavko, a so se po pogovorih z ministrico začasno odpovedale zaostrovanju. Tudi možnost ukinitve otroške srčne kirurgije je odgovorne pripeljala za skupno mizo. Medtem so se v Bukovžlaku pri Teharjah spomnili žrtev medvojnih vojnih in povojnih pobojev ...
Pred nami je 24. september, praznik blaženega škofa Antona Martina Slomška; v mariborski nadškofiji in v celjski nadškofiji, ki ima Slomška za glavnega zavetnika škofije, pa je njegov god slovesni praznik. Liturgičnemu prazniku, ki bo nadvse slovesen na Slomškovem grobu, bo 27. septembra sledila še Slomškova nedelja, letos z geslom „Zvestoba je mati sreče“. Osrednje praznovanje bo v nedeljo popoldne v župniji blaženega Antona Martina Slomška v Celju.
Begunska kriza močno odmeva po vsej Evropi. V opoldanskem nagovoru se je je dotaknil tudi papež Frančišek. Spomnil je, da so v minulih dneh na begu, polnem negotovosti in trpljenja, žal mnogi izgubili življenje. Spomnil se jih je v molitvi in k molitvi povabil tudi nas. Kot je dejal dunajskemu kardinalu Schönbornu, ki se mudi v Rimu, in po njem vsem Avstrijcem, želi biti blizu Cerkvi v Avstriji. Pri tem je spomnil na več kot 70 mrtvih beguncev v zapuščenem tovornjaku, med katerimi so bili štirje otroci. Izročil jih je Božjemu usmiljenju in prosil Boga, naj nam pomaga pri učinkovitem preprečevanju tovrstnega kriminala, ki žali vso človeško družino. Zatem je zbrane na Trgu sv. Petra seznanil z včerajšnjo beatifikacijo mučenca Flaviana Mechele Melki v Harissi v Libanonu. Ob tem je mednarodno skupnost prosil, naj nekaj ukrene, da se bo končalo preganjanje kristjanov. V našem času imamo namreč več mučencev, kot jih je bilo v prvih stoletjih krščanstva, je dejal sveti oče.
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah so se začeli jubilejni 50. študijski dnevi Draga 2015. Društvo slovenskih izobražencev je za uvod pripravilo okroglo mizo na kateri so sodelovali nekdanji predavatelji Andrej Capuder, Katica Cukjati, Tine Hribar in v imenu organizatorja Sergij Pahor. Ocenili so dosedanje poslanstvo Drage, se strinjali, da je še potrebna in nakazali prednosti svobodne tribune, ki vliva optimizem in utrjuje slovenstvo.
V Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu bodo ta konec tedna 50. študijski dnevi Draga, ki jih od začetka pripravlja Društvo slovenskih izobražencev. Gre za pobudo, ki že pol stoletja bogati slovenski duhovni prostor, spodbuja k dialogu in povezovanju vsega, kar ohranja in krepi našo narodno zavest. Ob njenem jubileju smo v oddajo „Pogovor o“ povabili predsednika Društva slovenskih izobražencev iz Trsta Sergija Pahorja in odgovornega urednika Mladike Marija Mavra, ki sta spregovorila o času in razmerah na Tržaškem, v katerih je zaživela Draga, o pobudnikih, predavateljih, temah, ki so jih obravnavali, pa tudi o odzivih, ki jih je doživljala Draga s strani zamejcev, zdomcev in matične Slovenije, zlasti komunističnega režima.