Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
Korpski škof Jurij Bizjak praznuje življenjski jubilej. Že prejšnjo nedeljo se je v svoji stolni cerkvi skupaj z oltarnim občestvom Bogu zahvalil za 70 let življenja, pa tudi za duhovniški poklic, ki ga zdaj živi kot pastir krajevne Cerkve. Z zahvalo nadaljuje tudi danes: rodil se je namreč na praznik Sedeža apostola Petra, 22. februarja 1947.
Na zagrebškem pokopališču Mirogoj so se včeraj z mašo zadušnico v kapeli Kristusa Kralja, ki jo je daroval zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić in pogrebom poslovili od kanonika dr. Tomislava Ivančića, profesorja teologije, ustanovitelj Skupnosti MiR in utemeljitelja hagioterapije, ki je umrl 17. februarja 2017. Pokojni je velik del svojih moči je posvetil tistim, ki duhovno trpijo ali so zapadli odvisnosti. Tudi v Sloveniji je večkrat vodil seminarje in duhovne vaje haioterapije ter nove evangelizacije. V slovenščini imamo med drugim njegove knjige Srečanje z živim Bogom, Odkritje duhovne terapije, Iz strahu v zaupanje ...
V Antonovem domu pri frančiškanih na Viču so sinoči predstavili obsežno knjigo spominov rojaka Pavleta Boršnika z naslovom Moj čas. Izšla je pri tržaški Mladiki v zbirki Zapisi iz zdomstva. Avtor je v njej združil svoje spomine in obsežna razmišljanja o dogodkih, ki so usodno vplivali na njegovo „žrtvovano generacijo“. O leta 1925 rojenem Vičanu, ki živi v Clevelandu, so spregovorili urednik knjige Ivo Jevnikar, domačin p. Anton Jerman in zgodovinarja dr. Jože Možina in dr. Helena Jaklitsch. Odlomke iz knjige je prebirala Breda Zadnikar.
V monografiji »Pozabljena polovica«, v kateri so predstavljeni portreti žensk iz 19. in 20. stoletja na Slovenskem, je predstavljena tudi Marica Bartol - Nadlišek, pisateljica in urednica prvega ženskega lista »Slovenke«. Bila je mati pisatelja Vladimira Bartola. Dokaz, da ostaja bolj ali manj pozabljena, je tudi 150. obletnica njenega rojstva: rodila se je 10. februarja 1867 v Trstu. Nanjo so se s pogovorno oddajo spomnili le na programu ARS nacionalnega radia.
Kulturni praznik, ki je pred nami, najgloblje zaznamuje slovenski jezik, po katerem smo skozi stoletja utrdili svojo narodnost. Sadovi jezikovnega ustvarjanja pa niso edini, saj je umetnost s svojimi sadovi veliko širša. Peršernov dan ni namenjen samo pogledu nazaj, na bogato kulturno dediščino, ampak tudi na njeno ohranjanje, negovanje, iskanje novih poti ter oblikovanje sedanjosti in prihodnosti po načelih, smernicah, ki odgovarjajo našemu kulturnemu prostoru. Ste kdaj razmišljali, da je tudi vladanje neke vrste umetnost? Tudi za to področje veljajo določene smernice, po katerih lahko ocenjujemo, kdo bi si zaslužil najvišje priznanje za kulturo vladanja. In zakaj govorim o tem? Ker se mi zdi, da nam prav na tem področju manjka kulture v najširšem pomenu besede.