Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
V Franciji so se začele slovesnosti ob sklepu jubilejnega leta blaženega Karla de Foucaulda. Francoski misijonar in puščavnik v saharskem delu Afrike je skušal biti tamkajšnjim prebivalcem Jezusov mali brat. V pretežno muslimanskih deželah je oznanjal »evangelij brez besed« in pomagal revnim. Sad njegovega zgleda so bila številna spreobrnjenja; po njegovi smrti pa sta zaživeli skupnosti malih Jezusovih bratov in sester. Ob današnjem godu in 100. obletnici njegovega umora je slovesno v Parizu, jutri in v soboto pripravljajo v Lyonu simpozij o njegovem življenju in delu. Predstavniki skupnosti malih Jezusovih bratov in sester iz afriških dežel, pa so se ob sklepu jubilejnega leta zbrali na Madagaskarju.
Papež Frančišek je najprej pomenljivo dejal, da smo končali jubilej in se vrnili v običajno življenje. Zbrane v dvorani Pavla I. je kljub temu povabil, naj se ozrejo nazaj k delom usmiljenja. V katehezi, ki je sledila, se je posvetil dvema duhovnima deloma usmiljenja: poučevanju in svetovanju. Gre za dejanji, ki sta tesno povezani z evangelizacijo.
Slovenski škofje so sklenili dvodnevno redno plenarno sejo, na kateri so razpravljali o uresničevanju posinodalne apostolske spodbude papeža Frančiška „Radost ljubezni“/Amoris laetitia v Cerkvi na Slovenskem. Izmenjali so tudi izkušnje o pripravi mladih na prejem svetega zakramenta ter uvajanju tako imenovanega „hitrega postopka" za ugotavljanja ničnosti zakona.
Tik pred sklepom svetega leta usmiljenja nehote pomislimo še na en jubilej: 25. obletnico osamosvojitve Slovenije. Božje usmiljenje se nas dotakne, v kolikor izstopimo iz sebe in poiščemo Božje obličje. To nas pripelje tudi do bližnjega, do konkretnega človeka. Kaj pa naša samostojnost? Nobene vrednosti nima, če je le spomin in priložnost za naštevanje zaslug. Brez zavesti, da smo dogovorni za domovino, in konkretnih dejanj za skupno dobro, jubilej izzveni v prazno.
Vrhovni predstojnik frančiškanskega reda brat Michael Perry in kustos Svete dežele Francesco Patton sta pred nevi na sobrate, na kristjane in vse ljudi dobre volje po svetu naslovila sporočilo glede Sirije. V njem sta se zahvalila papežu Frančišku za povezanost s sirskim ljudstvom in skupaj z njim pozvala vse vpletene, naj stopijo na pot miru, sprave in odpuščanja. Mednarodno skupnost prosita naj v Alepu in drugod v Siriji zagotovi varna območja. Države po svetu spodbujata, naj bodo odprte za sprejemanje beguncev. Ob koncu zagotavljata, da bodo Frančiškovi bratje v duhu svojega ustanovitejla še naprej z vsemi močmi delali za mir v tem delu sveta.