Tanja Dominko
Tanja Dominko je novinarka na Radiu Ognjišče.
Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.
Teden, ki se izteka, je prinesel predvsem dobršno mero dela prostih dni, a ne za vse državljane, saj jih je kar nekaj moralo na delo, zaposleni pa so bili tudi marsikateri politiki, nekateri s predvolilno kampanjo, drugi prvomajskim golažem, tretji pa so se morali prilagoditi urniku, ki velja v Bruslju in 27. aprila in 2. maja pač ne pozna kot prostega dne. Tako je v Bruslju potekala ustna obravnava v Bruslju o slovenskem pismu o tožbi proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe. Preden preidemo k vsebini pogovorov pa povejmo še, da je bil letošnji april v večjem delu države najtoplejši v zgodovini meritev. Temperature so se po podatkih agencije za okolje močno približale majskemu povprečju.
Dobra polovica ljudi je izčrpanih, od tega jih izgoreva približno 40 odstotkov, pravi strokovnjakinja vodja Inštituta za razvoj človeških virov dr. Andreja Pšeničny. To dvoje, delovno izčrpanost in izgorelost se pogosto zamenjuje, ugotavlja. In kakšna je osnovna razlika? Izčrpanost je posledica nekega napornega delovnega obdobja, ko se soočimo s preveliko količino nalog, ampak mine, ko pride do počitka. Pri izgorelosti ob počitku zadeve ne pojenjajo, pojavljajo se tudi anksioznost, tesnoba, panični napadi, čustvena nihanja, ki lahko pripeljejo do čustvenega zloma; če se človek ne ustavi, lahko pristane v psihiatrični ustanovi.
Pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami sta koalicijo sklenila Franc Kangler, predsednik Nove ljudske stranke, in Aleš Primc, ki vodi Glas za otroke in družino. Kot pravita, sta skupne programske cilje dorekla v petnajstih minutah, saj sta ugotovila, da se dobro dopolnjujeta. Čeprav imata oba korenine v Slovenski ljudski stranki in seže njuno poznanstvo že daleč nazaj, nista bila vedno enakih pogledov.
Slovenija je velika država. Ne verjamete? Samo poglejte, koliko političnih strank imamo. Med tistimi, ki bi se šle kandidaturo na volitvah, jih je približno 20, kar za dvomilijonski narod ni majhna številka. Nemčija, ki ima več kot 82 milijonov prebivalcev, je lani na volilnih lističih imela 39 političnih strank, največja med njimi, socialdemokrati, je začela delovati že v 19. stoletju, sicer pa je večina strank nastala po drugi svetovni vojni. Pri nas pa jih ima ob dejstvu, kako malo časa imamo parlamentarno demokracijo, s politiko izkušnje kar lepo število ljudi.