Robert Božič
Robert Božič je urednik in voditelj na Radiju Ognjišče.
Papež Frančišek je včeraj zvečer vodil tradicionalno velikonočno vigilijo v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Praznovanje se je začelo pri vhodu v baziliko z blagoslovom ognja, ki mu je sledila procesija s svečami, ob petju Lumen Christi. Bogoslužje, ki se je začelo v temi in nadaljevalo v razkošni svetlobi, je vključevalo krst in birmo osmih katehumenov iz Italije, Južne Koreje, Japonske in Albanije.
Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi odtenek pirhov, veliko pa je odvisno tudi od samega postopka in pa odločitve, ali bomo jajca več časa pustili v kuhanih čebulnih olupkih, pravi Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki zadnja leta veliko eksperimentira z naravnimi barvami za pirhe in vsako leto odkrije kakšno novo zakonitost.
Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od pravilnega načina priprave, ki poskrbi za okusnost in sočnost.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« v današnjem malem misijonskem nagovoru poudarja duhovnik Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju.
»Brez osebnega stika z Gospodom, brez molitve, se srce izprazni. Človek lahko izgubi orientacijo. Hitro se zgodi, da samo še hitimo, ne da bi preverjali, če sploh v pravo smer. In tudi še tako dobri in plemeniti nameni našega dela, izgubijo svoj polet. Brez Gospoda in tesnega stika z njim, nekaj, kar je bilo ljubezen, lahko hitro postane le še rutina,« v današnjem malem misijonskem nagovoru opozarja duhovnik Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju.