Marjana Debevec
Marjana Debevec je novinarka na Radiu Ognjišče.
V svetu, ki ga pretresa nasilje vseh vrst, bo še posebej pomenljivo papeževo potovanje v Egipt, kamor se bo odpravil čez slaba dva tedna. V znamenju dveh terorističnih napadov na koptske kristjane, bo potekalo pod naslovom: Papež miru v Egiptu miru. Samomorilska napada so ostro obsodili tudi egiptovski muslimanski voditelji. Več mošej pa je spontano organiziralo solidarnostne akcije za koptske kristjane.
Papež Frančišek je nocoj daroval vigilijo v baziliki sv. Petra. Med mašo je podelil zakramente uvajanje enajstim katehumenom. V nagovoru pa je poudaril, da se v obrazu Marije Magdalene in druge Marije pred Jezusovim grobom odsevajo obrazi mater, ki vidijo svoje otroke pokopane pod težo korupcije, ki jemlje pravice in uničuje hrepenenja. Obenem pa je vse vernike povabil, naj se pustimo presenetiti tej novi zarji, novosti, ki jo lahko daruje samo Kristus.
Blagoslov jedil je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči, in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (npr. v kapelah, pri križih, kapelicah …), ali med češčenjem pri Božjem grobu.
Obhajamo veliko soboto – dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Velikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije, ki nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši beremo več svetopisemskih besedil kakor običajno, predstavljajo pa odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma.
Papež Frančišek bo nocoj vodil tradicionalni križev pot v rimskem Koloseju. Tokrat je razmišljanja za 14 postaj zaupal francoski biblicistki Anne-Marie Pelletier. Besedila izražajo trenutke, ki so po njenem mnenju na Jezusovi poti na Golgoto najbolj pomenljivi in sicer Petrova zatajitev, Kristusovo trpljenje, v katerem se lahko prepoznajo današnji ljudje ter tišina velike sobote. Posebno mesto je Pelletierjeva namenila ženskam na križevem potu, med pričevalci današnjega časa pa omenja menihe iz Tibhirine.