Jože Bartolj
Jože Bartolj je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.
-
22.10.2019, 08:13
Srce se ne boji - Bernard Štuhec
Vrhovni plenum OF je na seji 16. septembra 1941 v Ljubljani objavil sklep, po katerem si OF prilašča izključno pravico do upora proti okupatorju. Vsakdo, ki je deloval zunaj OF, je po tem veljal za izdajalca. Prav to dejanje komunistične partije je pomenilo tisto razdelitev slovenskega naroda, ki je vodila v državljansko vojno (najmračnejše obdobje slovenske zgodovine) in ki jo je partija tudi v povojnih letih načrtno podpihovala.
-
15.10.2019, 08:51
Srce se ne boji - Janez Strašek
Misijonsko družbo, na Slovenskem jo poznamo pod imenom lazaristi, je ustanovil sv. Vincencij pavelski leta 1625. Njen namen je predvsem oznanjevanje evangelija ubogim in zapuščenim, posebej tudi preko ljudskih misijonov. V Slovenijo je lazariste pripeljal škof Anton Martin Slomšek, in sicer leta 1862 k sv. Jožefu nad Celjem.
-
07.10.2019, 10:51
Srce se ne boji - Emil Kete
Ob številnih knjigah, ki so napisane o posameznih svetniških osebnostih, so najdragocenejši njihovi osebni zapisi, ki so pravo zrcalo njihovega notranjega bogastva. Tako smo globino svetosti papeža Janeza XXIII. lahko na poseben način spoznavali ob branju njegovega Dnevnika duše, ali pa prisrčno sproščenost pristnega krščanskega življenja sv. Terezije Deteta Jezusa skozi njene osebne zapise, ki so zbrani v knjigi Povest duše.
-
01.10.2019, 12:32
Srce se ne boji - Marica Nartnik
Že eno leto po prihodu v Ljubljano 1702 so uršulinke odprle svojo prvo šolo, ki so jo kasneje dograjevale z meščansko šolo, z gimnazijo in gospodinjsko šolo. Leta 1894 so odprle prvi letnik učiteljišča, ki je leta 1902 doseglo pravico javnosti. Organizacijski statut in učni načrt je bil isti kot na državnem učiteljišču.
-
23.09.2019, 08:00
Srce se ne boji - Ignacij Nace Nadrah
Prva svetovna vojna je marsikomu kar precej premešala njegove načrte in na njegovo pot napeljala ovinke, ki jih človek ne bi mogel pričakovati. Tako je bila izovinkana življenjska pot duhovnika Naceta Nadraha (1896 – 1947), ki ga je vodila z rodne Dolenjske na Goriško in v Posočje ter potem po več krajih Štajerske in slednjič na pohorska pobočja.