Jože Bartolj
Jože Bartolj je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.
Geslo letošnjega socialnega tedna, ki bo med 23. in 28. septembrom ponudil več kot petdeset dogodkov v različnih slovenskih krajih, je tako ključno, da o njem razmišljam že nekaj časa. Kakšni so razlogi za upanje v časih vsesplošne krize, ki jo lahko doživljamo kot nekakšno kazen za naša, bodisi storjena ali opuščena dejanja?
Vrabci na strehah čivkajo, da je sedanja družbena kriza v resnici moralna kriza. Izgubili smo kompas, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne. Zašli smo v najhujši relativizem kjer vsak zase in brez družbenega soglasja ali harmonije odloča o dobrem in slabem. O ničemer več se na moralnem področju ne strinjamo. Kar je za ene tajkunstvo, preneha biti zlo, če je tajkun »naš«.
Slovenci ostajamo ujeti v ideološke boje in ekonomsko zaostajamo za razvitim svetom, ker v vsakdanjo kulturo nismo sprejeli načel in pravil liberalne demokracije. Vpetost v najpomembnejše politične, gospodarske in varnostne evro-atlantske tokove ter razglasitev moderne ustave nam niso prinesli duhovne odprtosti in družbe blaginje.
Pred dvema tednoma je v bolnišnici na Madžarskem umrl Laszlo Csatary. Novica je zaokrožila tudi po slovenskih medijih. Prikazovali so ga v izrazito negativni luči. Zanj pravilo, da se o mrtvih govori samo najboljše, nikakor ne more veljati. Umrli Csatary si lepe besede ni zaslužil. Nikakor! Čeprav je odšel bolehen in v lepi starosti 98 let.
Ena najbolj prismojenih fraz, ki jih mrgoli po medijski krajini, je tale iz naslova. A prvi krivec za tako strahotno nerazumevanje stvari seveda ni – vzemimo ga za primer – delavec, ki ga stečaj podjetja poriva v hude eksistenčne težave.