Jože Bartolj
Jože Bartolj je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.
Ljubljanski Cankarjev dom je gostil državno proslavo s podelitvijo nagrad ob slovenskem Kulturnem prazniku. Prejemnika velikih Prešernovih nagrad za opus sta pisatelj Vladimir Kavčič in skladatelj Pavle Merku. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli akademska slikarka Alenka Sottler, režiser Jernej Lorenci, pesnik Vladimir Kos, igralka Vesna Pernarčič, režiser Jože Možina in Slovenski tolkalni projekt.
Hišo z napisom “U smile, world change”, ki je bil z manjšimi črkami preveden tudi v slovenščino (Smej se in svet se bo spremenil.) sem “srečal” v parku v Velenju. Pa sem se vprašal, če se svet res spremeni samo zaradi dejstva, da bi se jaz smejal. Zakaj pa naj bi se svet spremenil, če se bom smejal? Kako pa moj smeh sploh lahko spremeni svet?
Pred nekaj tedni je izšla knjiga Padle maske, v katerih Zdenko Roter opisuje tudi čas, ko je bil kot oficir Udbe na referatu za kler (2.oddelek, 2.odsek) eden glavnih zasliševalcev duhovnikov. V spominih poveličuje svojo lastno vlogo in razlaga, kako je nasprotoval nasilju, kako se je prijazno pogovarjal s škofom Vovkom in da sta se včasih celo strinjala, kako mu je celo pomagal itd.
V nabito polnem atriju ZRC v Ljubljani je v torek 7. januarja zvečer potekal prvi pogovorni večer prenovljenega Foruma za dialog med vero in kulturo, pod naslovom Cerkev brez glave. Objavljamo celoten videoposnetek večera.
Fino je tole z Opeko, Možino in Prešernom. Že dolgo nismo premlevali zgodbe s tako zanimivim zapletom stereotipov in arhetipov. Težko je vzdrževati stereotipno podobo Jožeta Možine kot desno omejenega novinarja, po kosteh brskajočega zgodovinarja in nekompetentneža za umetnost, če njegova dela zbujajo občudujočo pozornost tako doma kot po svetu. Možina v naših medijih ni cenjen, ne gledamo ga na okroglih mizah, ne vabijo ga za govorca v Dražgoše.