Andrej Šinko
Andrej Šinko je novinar Radia Ognjišče.
Dogajanje v preteklih dneh je zaznamovalo obhajanje praznikov Svete Trojice ter Svetega Rešnjega Telesa in Krvi, pa tudi slovesnost ob Dnevu krivde, odpuščanja in sprave. Znano je postalo tudi to, da bodo slovenski škofje med 26. februarjem in 3. marcem prihodnje leto opravili obisk ad limina v Vatikanu. V politiki pa odmeva predvsem razkrivanje novih podrobnosti v povezavi z domnevniMatej Kravosm pranjem denarja v NLB in dogajanje na ljubljanski Pediatrični kliniki.
V oddaji Pogovor o smo tokrat govorili o dogajanju na mednarodnem političnem parketu - med drugim o izidu volitev v Veliki Britaniji in njihovem vplivu na pogajanja o brexitu, volitvah v Franciji, preiskavah ZDA o ruskem vpletanju v ameriške volitve, osamitvi Katarja, terorizmu in novih pobudah za ustanovitev kurdske države. Omenjene tematike sta komentirala sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti ter poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu in islama s Fakultete za menedžment Univerze na Primorskem docent dr. Primož Šterbenc.
Generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj je predstavil poročilo o delu uprave in stanju v zaporih leta 2016. Med zadevami, s katerimi so se soočali, je izpostavil reševanje prostorske stiske, ki se je lani zmanjšala, in prizadevanja, da bi bilo čim več oseb zaprtih v milejšim režimih. Delež slednjih se je povečal
Jeseni bomo volili predsednika države. Dogajanje je za zdaj mirno, saj je kandidaturo napovedalo le nekaj kandidatov, aktualni predsednik Borut Pahor pa na izzivalce še vedno čaka. Svojega kandidata niso predstavili niti v največji vladni stranki, SMC, niti v največji opozicijski, SDS. Politični analitik Domen Kos pravi, da Pahor velja za favorita, vendar dodaja, da ni nepremagljiv.
Nova deželna ustava prvič v zgodovini omenja slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem, kot deželni jezik pa omenja samo nemščino. Jedro ustavne reforme je sicer uvedba večinskega koalicijskega sistema pri sestavi vlade namesto proporca, ki je doslej določal, da imajo svoje mesto v deželni vladi vse stranke, ki so zastopane v deželnem zboru in imajo določeno število poslancev.