Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik
Hrvaška zastava (foto: ARO)
Hrvaška zastava

Med prioritetami hrvaške diplomacije reševanje sporov s sosedami

Svet | 25.08.2017, 14:08 Andrej Šinko

Hrvaški državni vrh je na današnjem odprtem delu posveta hrvaške diplomacije hrvaškim veleposlanikom zastavil nalogo urejanja odnosov s hrvaškimi sosedami. Hrvaški premier Andrej Plenković je poudaril, da mora biti diplomacija zelo natančna in jasno izražena, ko pojasnjuje hrvaška stališča tretjim državam.

Plenković je na posvetovanju v Zagrebu poudaril, da bo hrvaška zunanja politika v naslednjih nekaj letih »verjetno največ pozornosti posvečala« odprtim vprašanjem s svojimi sosedami, ne glede na to, ali so članice Evropske unije ali ne.

»Pomembno je, da bomo trdni in vztrajni pri pojasnjevanju naših stališč. Milim, da je pomembno, da bomo pri pojasnjevanju hrvaških izhodišč o vseh odprtih vprašanjih, ne glede ali gre za BiH, Slovenijo, Madžarsko, Črno goro, Srbijo in delno tudi z Italijo, zelo natančni in artikulirani,« je povedal Plenković hrvaškim diplomatom v uvodnem delu drugega dne posvetovanj vodij hrvaških diplomatsko-konzularnih predstavništev.

Napovedal je, da se bodo več o odprtih vprašanjih s hrvaškimi sosedami pogovarjali na današnjem zaprtem delu posvetovanja, ko pričakuje tudi mnenja diplomatov o načinih za reševanje sporov.

Zbrane je nagovorila tudi podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić, ki je prav tako kot eno prednostnih nalog hrvaške diplomacije izpostavila urejanje odnosov s hrvaškimi sosedami. Poudarila je, da so hrvaško-slovenski odnosi širši in bolj večplastni, kot so odprta vprašanja, o katerih se je, kot je dejala, treba še naprej pogovarjati in iskati skupno sprejemljivo rešitev.

»Več nas povezuje kot ločuje in še naprej bomo iskali področja, ki naj povezujejo, ter zrelo in odgovorno reševali vprašanja, o katerih imamo različna mnenja, kot je vprašanje meje ali nekatera druga vprašanja,« je dejala Pejčinović Burićeva.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je med drugim navedla hrvaška prizadevanja, da bi se preostale države jugovzhodne Evrope pridružile EU in zvezi Nato. Ob tem je izpostavila vlogo procesa Brdo-Brioni pri ustvarjanju stabilnosti in varnosti tega dela Evrope.

Grabar-Kitarovićeva meni, da bo moral biti evropski jugovzhod tudi ena prednostnih tem hrvaškega predsedovanja EU v prvi polovici leta 2020.

Premier Plenković je danes tudi napovedal, da bodo med mandatom njegove vlade zvišali proračun zunanjega ministrstva za petino. Letošnji proračun hrvaške diplomacije znaša približno 90 milijonov evrov in je občutno nižji od odstotka državnega proračuna.

Hrvaška je letos odprla novo veleposlaništvo v Kuvajtu, načrtuje tudi odprtje diplomatskih predstavništev v Južni Koreji in Kazahstanu.

Posvetovanje hrvaške diplomacije se je začelo v četrtek, ko se je zbralo nekaj manj kot 90 veleposlanikov, generalnih konzulov in odpravnikov poslov z vseh hrvaških veleposlaništev.

Svet
Apostolski administrator škof dr. Peter Štumpf je daroval krizmeno mašo v soboški stolnici (photo: Spletna stran Škofije Murska Sobota) Apostolski administrator škof dr. Peter Štumpf je daroval krizmeno mašo v soboški stolnici (photo: Spletna stran Škofije Murska Sobota)

Škof Štumpf: Kako imeti rad izdajalca?

S krizmeno mašo kristjani vstopamo v praznovanje največjega praznika - velike noči. Med to bogato liturgijo duhovniki obnovijo svoje duhovniške obljube, škof pa posveti sveta olja, s katerimi bodo ...

Marko Rijavec (photo: Robert Božič) Marko Rijavec (photo: Robert Božič)

Če vera ni del našega dihanja, lahko postane breme

V torkovem Misijonskem jutru v tednu Radijskega misijona smo z župnikom iz Idrije Markom Rijavcem razmišljali ob odlomku izpovedi vere: »In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device kot človek.«