Alen Salihović
Alen Salihović je urednik informativnega programa Radia Ognjišče.
Selitve novinarjev v politične in strankarske vode so dobre zato, ker z njimi dobivajo novinarski prispevki za nazaj svojo razlago, je za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« dejal vrhovni sodnik Jan Zobec. Dodaja, da novinarju, ki vstopi v politiko, tak vstop vzame kredibilnost. O sodnih oligarhijah pa je dejal, da v tem prednjači Slovaška, a dodal, da Slovenija na to ni imuna. Ob tem je spomnil na sodnike, ki obiskujejo različne politične stranke, na premeščanje kadrov iz sodstva na politične funkcije in nazaj.
V »Pogovoru o« smo se v sredo, ko je minilo pol leta od ruskega napada na Ukrajino ustavili pri vojaški taktiki, ki jo v vojni v Ukrajini uporabljata Rusija in Ukrajina. Ali je taktika, ki sta jo ubrali strani v čem presenetila smo vprašali izredno profesorico na Katedri za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede dr. Majo Grb. O diplomatskem reševanju vojne in tudi o tem, kako vse to dogajanje vpliva na Zahodni Balkan pa smo vprašali upokojenega diplomata, sicer nekdanjega veleposlanika v ZDA, dr. Boža Cerarja. Slednji je komentiral tudi diplomacijo, ki jo je ubrala aktualna vlada.
Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na Twitterju, zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev, mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo, smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.
Rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča Marija Pomagaj na Brezjah, p. Robert Bahčič se je ostro odzval na naslovnico tednika Mladina z dne 19. avgusta 2022, "ki je objavil podobo brezjanske Matere Božje, ki je močno prizadela čustva slovenskih krščanskih vernikov doma in po svetu".
Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je minil tudi v znamenju ruskega napada na Ukrajino. Da gre za vzpon totalitarizma s strani ruskega predsednika Vladimirja Putina je bilo mogoče slišati v več nagovorih. Tako je zgodovinar dr. Aleš Maver sinoči na akademiji v ljubljanski stolnici dejal, da je neizzvana brutalna ruska agresija na Ukrajino, ki traja že pol leta, lahko zrasla iz zemlje, obilno pogojene z omalovaževanjem spomina na žrtve totalitarizmov.